Imenujemo jo tudi pantotenat in vitamin B5.
“V telesu ima ključno vlogo pri presnovnih procesih pridobivanja energije. Skrbi tudi za dobro delovanje možganskih funkcij, rasti in regeneraciji tkiv,” opisujejo in dodajajo, da je nepogrešljiva pri presnovi ogljikovih hidratov, maščobnih kislin, etanola in aminokislin.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je za pantotensko kislino odobrila tri zdravstvene trditve, ki jih je možno uporabljati na živilih, ki so dober vir tega vitamina:
- prispeva k sproščanju energije pri presnovi
- ima vlogo pri sintezi in presnovi steroidnih hormonov, vitamina D in nekaterih prenašalcev živčnih impulzov
- prispeva k umskim zmogljivostim
Kakšne so potrebe
“Dnevne potrebe po pantotenski kislini znašajo za otroke do sedmega leta starosti štiri miligrame dnevno, od sedmega do 13. leta pet miligramov dnevno, za odrasle in otroke nad 13 let pa šest miligramov dnevno,” naštevajo na Nutrisu. S to količino so pokrite tudi potrebe nosečnic in doječih mater. Ocenjeno je, da se potrebe povečajo tudi do 50 odstotkov pri kadilcih, ob izpostavljenosti vročini, naporni fizični aktivnosti in hujšim poškodbam.
Pantotenska kislina je v živilih dobro zastopana, praktično vsa živila jo vsebujejo nekaj. Bogati viri so na primer jetra, meso in ribe, pa tudi mleko, grah, avokado, jogurt, polnozrnati izdelki in leča. Do pomanjkanja pantotenske kisline v razvitem svetu večinoma ne prihaja, saj jo vsebuje večina živil, proizvajajo pa jo tudi naše črevesne bakterije. Absorbcijo sicer lahko zavirajo določena zdravil, na primer antimetaboliti.
Pri avokadu bi jst dodala samo to, da tam kjer ga gojijo, so ljudje žejni imajo uničen ekosistem, samo zato, da lahko nasitijo evropske apetite po avokadu. Zato se ga jaz v velikem loku izognem, ker podpiram lokalno pridelavo in… ...prikaži več uživanje hrane, ne pa da na račun mojega apetita prispevam k lakoti, žeji in uničevanju narave v drugem delu Zemlje.