GIZ Slovenska zelenjava želi v okviru projekta Sveže in naravo, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi, povečati porabo sveže zelenjave na predkrizno raven. Predsednik združenja Ivan Bučar je na današnji novinarski konferenci po polovici projekta dejal, da o učinkih še ne more govoriti, saj bodo ti, če bodo doseženi, predvsem dolgoročni.
Bučar je na novinarski konferenci pojasnil, da želijo s projektom, v katerem je moči združilo sedem slovenskih kmetijskih zadrug, porabo zelenjave glede na leto 2011 povečati za 9,2 odstotka in tako doseči raven porabe zelenjave iz leta 2009. Kriza sicer po njegovih besedah močno vpliva na porabo sveže zelenjave. "Če bi dosegli cilj, bi prebivalec Slovenije povprečno letno porabil 78,4 kilograma zelenjave," je dejal. S povečano porabo sveže zelenjave bi se lahko, kot je poudaril Bučar, povečala tudi njena proizvodnja. "Samooskrba pri nas je na sramotno nizki ravni. Enoodstotno povečanje samooskrbe pa pomeni tudi 900 novih delovnih mest," je dejal.
Leseni zabojčki z imenom
O učinkih akcije po njegovih besedah še ne morejo govoriti, zaznavajo pa določen odziv potrošnikov. Te želijo privabiti tudi z lesenimi zabojčki za zelenjavo, na katerih je označen proizvajalec. Združenje v okviru projekta izvaja različne akcije, tudi v šolah in vrtcih. Organizatorji so zadovoljni z odzivi mladih, saj ti po njihovih besedah velikokrat poskusijo zelenjavo, ki je dotlej še niso.
Največ sveže zelenjave v okviru projekta sicer prodajo v zadrugah, prodajajo pa jo tudi v Mercatorju. Bučar je na vprašanje, ali Mercator z novim lastnikom kaj drugače obravnava slovenske proizvajalce zelenjave, dejal, da ne, ker da si tega pravzaprav ne more privoščiti, saj si potrošniki želijo slovenske hrane.
Obstaja pa pritisk na cene, ki morajo biti konkurenčne. "Vemo, da smo v EU in se konkurenci ne moremo izogniti, vendar želimo, da je kupec osveščen o tem, kaj kupuje," je poudaril Bučar. Projekt, vreden 1,3 milijona evrov, je sestavljen iz treh faz in traja tri leta. Več kot polovica sredstev, 75-odstotkov, je evropskih, četrtino prispeva država, preostali delež pa predstavljajo sredstva zadrug.
