Največje odstopanje od smernic zdravo prehranjevanje v vrtcih in šolah predstavlja prepogosto vključevanje odsvetovanih živil na jedilnik, v strokovnem poročilu spremljanja prehrane s svetovanjem v vzgojno izobraževalnih zavodih za leto 2014 ugotavlja Nacionalni inštitut za varovanje zdravja.
Sladkor, maščobe in aditivi
Med odsvetovana sodijo predvsem živila z visoko vsebnostjo sladkorja, maščob in aditivov. "Glede na smernice naj bi se v šolskih obrokih ta živila pojavila redko, največ dva krat mesečno oz. v desetih odstotkih in v manjših količinah ter v kombinaciji s priporočenimi skupinami živil," pojasnjujejo v poročilu NIJZ. "Pri obravnavanih jedilnikih je ta odstotek presegala pojavnost pekovskih in slaščičarskih izdelkov z višjo vsebnostjo sladkorja in /ali maščob, vključno z deserti in sladkarijami v vseh obrokih."
Najbolj problematične popoldanske malice
Pri dopoldanskih malicah je teh izdelkov preveč za 17,3, pri kosilu za 15,2 in v popoldanskih malicah za 22,8 odstotkov. Presežna pojavnost mlečnih izdelkov z dodanimi sladkorji in večjo vsebnostjo aditivov je pri dopoldanski malici znašala 18,3, pri popoldanski malici pa 14,4 odstotka. Presežna vrednost mesnih izdelkov s hoomogeno strukturo ali večjo vsebnostjo maščob je bila pri dopoldanski malici 13,8 in pri kosilu 13,8 odstotna. Sladkih pijač pri kosilu je bilo za 13,2 odstotka preveč.
Poročilo sicer med drugim ugotavlja še, da se v mesečnih jedilnikih dobro vključuje sadje in zelenjava, predvsem pri dopoldanski malici in kosilu, slabše pa je pri popoldanski malici. "Kljub temu, da je pri vseh obrokih priporočeno vključevanje vode, nesladkanega ali malo sladkanega čaja, so bili ti vključeni le v 67 odstotkih," ugotavlja NIJZ. V ostalem so se ponujale različne pijače z dodanimi sladkorji, prevladujejo sladki čaji in pijače na osnovi sadnega sirupa.
Rib je občutno premalo
Polnozrnati izdelki naj bi bili vključeni v polovici vseh obrokov, rezultati pa kažejo, da se ti največkrat pojavljajo pri dopoldanskih malicah, malo manj pri popoldanski malici in najmanj pri kosilu, kjer so še precejšnje rezerve.
Smernice priporočajo tudi prednostno vključevanje svežega mleka oz. priporočenih mlečnih izdelkov pri dopoldanski malici, ki jo uživa večina otrok, a je iz podatkov razvidno, da se ti vključujejo le v slabih 40 odstotkih. "Priporočeno belo meso in mesni izdelki z vidno strukturo naj bi se vključevali v 40 odstotkih obrokov, podatki pa kažejo, da so ti prisotni v petini kosil in manj kot desetini malic," pišejo na NIJZ. Ribe in ribje jedi se pojavljajo v manj kot desetini obrokov, čeprav se priporoča, da bi bila njihova prisotnost vsaj 30 odstotna.
Lahko bi si pomagali z računalniki, pa si ne
Energijsko in hranilno ter po sestavi uravnotežene obroke je možno načrtovati v skladu s prehranskimi enotami opredeljenimi v smernicah ali pa s pomočjo računalniških programov ob upoštevanju hranilnih in energijskih potreb, a kar tretjina zavodov se ne poslužuje nobenega od naštetih pristopov, ampak jedilnike načrtuje največ na podlagi svojih izkušenj in kuharskih knjig ali splošnih prehranskih smernic.
"Ob tem so zavodi še navedli, da jedilnike pogosto prilagajajo željam otrok ter kadrovskim in tehničnim zmogljivostim kuhinj," pravijo v poročilu. "Le 13 odstotkov zavodov jedilnike tudi prehransko ovrednoti glede energijske in hranilne vsebnosti vsaj tri krat letno ali pogosteje." Skoraj 80 odstotkov zavodov skoraj nikoli ne uporablja računalniških programov za načrtovanje in vrednotenje jedilnika.
dezurni@zurnal24.si
Otroci ne morjo jest dobre hrane,ker zaposleni v teh kuhinjah preveč stvari znosijo domov zase in svojo žlahto,videno in doživeto na lastne oči.
Jaz bi rekel, da gre klena slovenska zarukanost tja vse do ravnateljstva vcasih. Razumem stroskovne in prostorske omejitve. Ampak zdrava hrana je lahko tudi poceni ali celo ceneje kot pa te po moji oceni strupeni nadomestki prave hrane. Če otrok… ...prikaži več v otrostvu poje prevec sladkorja in aspartana, se mu to na zdravju pozna vse zivljenje. V odrasli dobi je nagnjen k raku trebusne slinavke 2x do 3x bolj. O transgenih mascobah splh ne bi zacel. Zato pa je potrebno pridobiti nova znanja in imeti zeljo biti boljsi. Pri nas se vse preveckrat na vec podrocjih zadovoljimo s prezivetimi vzorci vase zaverovanih neizobrazenih ljudi, ki mislijo, da so pred 20 leti pojedli vse znanje, in da se jim ni treba vec uciti. Klena slovenska zarukanost, ki jo je najti od najnizjih pa do najvisjih nivojev.