Slovenija je na ravni EU zaščitila tudi kranjsko klobaso, so danes sporočili s kmetijskega ministrstva. Dodajajo, da je zaščita Kranjske klobase kot slovenskega proizvoda za Slovenijo izjemen uspeh.
Pobudo za zaščito kranjske klobase z geografsko označbo je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložil GIZ kranjska klobasa. Zaščita proizvoda z geografsko označbo pomeni, da mora vsaj eden od proizvodnih postopkov potekati znotraj določenega geografskega območja, medtem ko surovina za proizvodnjo lahko prihaja izven tega geografskega območja. Ministrstvo je Kranjsko klobaso prehodno nacionalno zaščitilo z geografsko označbo, kar pomeni, da lahko Kranjsko klobaso proizvajajo samo tisti proizvajalci, ki od certifikacijskega organa pridobijo certifikat o skladnosti proizvodnje s potrjeno specifikacijo.
Skoraj šest let
"Marca 2009 je ministrstvo vlogo za Kranjsko klobaso posredovalo v presojo Evropski komisiji za registracijo Kranjske klobase na nivoju EU," pravijo. Aprila 2010 je Evropska komisija na ministrstvo poslala dopis, v katerem meni, da vloga za Kranjsko klobaso ne izpolnjuje zahtev evropske zakonodaje s področja zaščit kmetijskih pridelkov in živil, zato bo vlogo za zaščito Kranjske klobase zavrnila. "Slovenija je Evropski komisiji uspela dokazati, da je bila Kranjska osrednja slovenska pokrajina znotraj Habsburške monarhije, prav tako pa je Evropski komisiji poslala tudi dokaze o specifičnosti proizvoda ter veliko pisnih dokazil o slovesu Kranjske klobase kot slovenskega proizvoda, ki sega od druge polovice 18. stoletja pa vse do danes," dodajajo.
Komisija je menila, da je utemeljitev ustrezna in je dne februarja 2012 v Uradnem listu Evropske unije objavila povzetek vloge za Kranjsko klobaso. Skladno z evropsko zakonodajo so lahko v roku šestih mesecev od dneva objave, ostale države članice in tretje države utemeljeno ugovarjale na objavljeno vlogo. Na slovensko vlogo so ugovarjale Avstrija, Nemčija in Hrvaška.
Pogajanja z dražavami
V času pogajanj sta Avstrija in Nemčija Sloveniji dokazali, da pri njih izraz krainer pomeni generično poimenovanje za vrsto klobase ter da njihovi potrošniki izraza Krainer ne povezujejo s Kranjsko oziroma Kranjsko klobaso, zato se je Slovenija z Avstrijo in Nemčijo dogovorila, da jim bo še naprej omogočena uporaba imen Krainer, Käsekrainer, Schweinskrainer, Osterkrainer in Bauernkrainer.
"Hrvaška je od Slovenije zahtevala, da ji, prav tako kot Avstriji in Nemčiji, še naprej dovoli neomejeno uporabo izraza kranjska kobasica ali klasična kranjska kobasica. Ker se Slovenija se s tem predlogom ni strinjala, dogovor med Hrvaško in Slovenijo ni bil sklenjen," pojasnjujejo na ministrstvu.
Zajamčena tradicionalna posebnost
Z objavo registracije Kranjska klobase je Evropska komisija Kranjsko klobaso zaščitila kot slovenski proizvod. Pri tem je avstrijskim in nemškim proizvajalcem še naprej omogočena uporaba nekaterih imen, medtem ko je določeno 15-letno prehodno obdobje, v katerem se lahko še uporabljata izraza kranjska oziroma kranjska kobasica. "Kranjska klobasa prav gotovo sodi med najizvirnejše in najbolj priljubljene slovenske mesne izdelke. Brez dvoma je danes ena najbolj mednarodno razpoznavnih slovenskih specialitet," opisujejo na ministrstvu.
