V najhladnješem delu leta se tudi naši otroci srečujejo z zimskimi tegobami kot so obolenja, prehladi in padec odpornosti. Zato jim ponudimo zdravo in raznoliko hrano, ki bo okrepila imunski sistem in otroke zaščitila pred zunanjimi vplivi.
Hrana za zimo
Poskrbite, da na prazen želodec pojedo čim več sadja. Posezite po kakijih, granatnem jabolku, agrumih, jabolkih in tudi bananah. Poleg svežega sadja jim ponudite sadne sokove brez dodanih sladkorjev in suho sadje. Posezite tudi po sveži zelenjavi, otroci naj grizljajo korenček, v sadno kupo lahko vmešate še surov koromač, prav v zimskem času naj pojedo čim več zelja, ki je bogat z vitaminom C. Od tega naj bo čim več živil iz ekološke pridelave, kuhane zelenjavne jedi pa ponudimo sveže.
Za dvig odpornosti naj jedo in pijejo tople jedi in napitke, kot so razne juhe, enolončnice, čaji in kompoti. Ob prehladu je idealna kurja juha, ki sodeč po številnih raziskavah dviguje odpornost našega organizma. Redno naj uživajo zdrave mlečne izdelke, žitarice, za zimski čas so idealne ribje jedi. Strogo naj se izogibajo preveč začinjeni in pikantni hrani, vnaprej pripravljeni hrani, zamrznjeni hrani in premastni oziroma težko prebavljivi hrani.
Okus pri otroku
Staršem povzročajo preglavice izbirčni otroci, ki se branijo zdravih živil. “Včasih se zdi, da otroci najraje posegajo prav po živilih, ki najbolj škodujejo njihovemu zdravju,” pravijo na Inštitutu za nutricistiko. Dodajajo, da se želja otrok po različnih okusih z leti spreminja in da lahko nanjo vplivajo tudi starši in okolje v katerem živijo. “Otrok ne silimo v novosti, raje mu jih ponudimo in bodimo tudi sami zgled z zdravim načinom prehranjevanja,” dodajajo. Ko otroku ponudite zdravo hrano, ki jo sicer ne mara jesti, naj bo to na zabaven in privlačen način. Iz sadja lahko na krožniku sestavite živalico, avtomobil ali obraz. Tovrstne hrane jim ne ponujamo, ko so siti. Malčke in majhne otroke pa lahko hranjenjem zamotimo z zanimivo zgodbico.
Sodeč po nedavni raziskavi, kjer so španski strokovnjaki primerjali okus otrok iz različnih držav, na izoblikovanje okusa vplivajo tudi kulturni dejavniki. “V raziskavo je bilo vključeno 1.700 otrok iz osmih evropskih držav, starih med šest in devet let. S pomočjo senzoričnih testov so ugotavljali, kako se otroci odzovejo na različne okuse,” opisujejo na inštitutu. Rezultati so pokazali, da 70 odstotkov otrok iz Nemčije rado poseže po piškotih z dodano maščobo, medtem ko se manj kot polovica otrok iz Cipra razveseli take sladice. Otroci iz Nemčije raje posežejo po jabolčnem soku brez dodanega sladkorja in arom, medtem ko slednjega radi pijejo otroci iz Švedske, Italije in Madžarske.
Okus otrok so primerjali z različnimi možnimi vplivi - spolom, pragom zaznave, stopnjo izobrazbe staršev, prehranskimi navadami v zgodnjem otroštvu, trajanjem gledanja televizije ter uporabo hrane kot nagrade. “Kljub temu, da so do sedaj pripisovali vpliv teh dejavnikov na željo po sladkem, slanem, umami okusu ter maščobi pri otrocih, pa teh povezav v omenjeni raziskavi niso našli,” dodajajo na Inštitutu.
Vpliv hrane med nosečnostjo
Na okus otroka lahko že med samo nosečnostjo vpliva tudi bodoča mati. Strokovnjaki iz ameriškega raziskovalnega centra Monell so ugotovili, da otroci raje jedo tisto hrano, ki jo je njihova mati jedla med nosečnostjo. Že med nosečnostjo se namreč navadijo določenega okusa. Sodeč po raziskavi imajo matere, ki so jedle raznoliko in zdravo hrano, občutno manj težav pri uvajanju novih okusov. Prav tako na otrokovo izbirčnost vpliva okus materinega mleka, ki po okusu odraža prehrano doječe matere.
