"Če špinačo pogrejete tik pred zaužitjem, vendar le za kratek čas, vam ni treba skrbeti," prav nemška znanstvenica Dagmar von Cramm, ki opozarja, da to ne velja za majne otroke, pri katerih v najbolj ekstremnih primerih lahko pride tudi do zadušitve.
Sicer špinača kot listnata zelenjava vsebuje relativno visok odstotek nitratov, ki jih skozi korenine resorbira iz tal: "V postani in še posebej termično obdelani špinači se količina nitratov samo še poveča. S pogrevanjem se nitrati spremenijo v škodljive nitrite, ki se v telesu združijo z amini. Nastanejejo nitrozamidi, ti pa so škodljivi," je za Berliner Zeitung pojasnila znana nemška strokovnjakinja za prehrano in znanstvenica Dagmar von Cramm.
"Ostankov kuhane špinače nikoli ne hranimo pri sobni temperaturi oziroma jih takoj damo v hladilnik. Tik pred jedjo to špinačo le na kratko pogrejemo."
"V bistvu je najbolje pripraviti le toliko špinače, kolikor je potrebujete za en obrok," predlaga strokovnjakinja, ki nam svetuje predvsem uživanje surove špinače. Zelo mlade liste lahko uporabimo tudi za pripravo solat. Pri večjih listih peclje odstranimo, saj le ti vsebujejo škodljive snovi. To je še posebno pomembno pri prehrani otrok.
Sicer je ta listnata zelenjava kljub temu zelo zdrava, saj vsebuje veliko vitaminov A in C, beta karotena in folne kisline.
Špinača je dolgo časa veljaja za živilo, ki vsebuje veliko železa in so jo svetovali pri zdravljenju slabokrvnosti. Trditev je napačna, pravi znanstvenica in dodaja, da v špinači ni veliko železa oziroma gre za slabšo obliko tega minerala, ki se zelo počasi absorbira v črevesju.
