"Hrana obsega okoli sedemdeset odstotkov dejanskega rezultata pri želji po oblikovanju telesa. Hrana je bistven dejavnik pri doseganju rezultata, ne glede, ali gre za pridobivanje telesne kondicije, mišične mase ali izgubo telesne maščobe," opozarja trener fitnesa Gašper Simčič. Če boste torej imeli pravilno odmerjen trening glede na kondicijo, bo hrana predpogoj in zagotovilo za doseganje uspeha. Primerna prehrana za dosego cilja mora po Simčičevih besedah vsebovati primeren kilokalorijski vnos, pravilno razporeditev obrokov, velikost obrokov in sestavo posameznega obroka.
Cilj naj bo sestava telesa
"Škoda, ki nastane ob neupoštevanju primerne prehrane je lahko različna. Od padca imunskega sistema do potencialnih poškodb zaradi prenizkega kilokalorijskega vnosa, da ne omenjam nedoseganja rezultata pri izgubi telesnih maščob," opisuje.
Opaža, da predvsem ženske pogosto zelo veliko trenirajo in hkrati stradajo telo: "Tak odnos do svojega telesa zagotovo ne privede do primernih rezultatov, saj se velikokrat ženske preveč orientirajo na telesno težo, na kilograme. Cilj pri treniranju bi morali biti obsegi ali sestava telesa." Premajhen vnos hranil v telo bo namreč na začetku res pomenil izgubo nekaj kilogramov, vendar ne maščobe. Prišlo bo do izgube vode v telesu, mišične mase in redkejše medceličnine. Trener fitnesa opozarja, da pride zaradi takšnega načina hujšanja lahko do padca imunskega sistema in posledično do kolapsa telesa.
Jejte vsaj na tri ure
"Če smo aktivni vsaj trikrat tedensko in stremimo k nekemu cilju, bomo morali najverjetneje kar krepko spremeniti režim prehranjevanja," meni Simčič. Svetuje, naj jemo v večjem številu obrokov, najbolje od pet do šest obrokov dnevno. Obroki naj bodo manjši, pravilno razporejeni in pravilno sestavljeni. Pri tem naj bo pred in po aktivnosti v obroku prisotnih nekaj enostavnejših hidratov. "Seveda ne pozabite, da telo potrebuje vsa tri makrohranila, se pravi beljakovine, hidrate in maščobe, potrebuje tudi mikrohranila kot so elektroliti, vitamini in podobno ter velike količine vode," našteva Simčič. Po njegovi oceni je najbolje, da v telo vnašamo obroke vsaj na vsake tri ure.
"Športi se zelo razlikujejo med seboj in s tem tudi potrebe športnikov po določenih hranilih. Nek vzdržljivostni športnik, na primer maratonec, bo potreboval krepko večji vnos maščob in hidratov, kot pa beljakovin. Športnik, ki potrebuje moč, pa bo potreboval ravno obratno," pojasnjuje trener fitnesa. Prav zaradi tega je po njegovih besedah težko na splošno definirati športno prehrano. Svetuje, naj bo nekaj te hrane tudi v tekoči obliki, kot so športni prehrambeni dodatki, saj je njihova absorbcija hitrejša, priprava je lažja, pa tudi metabolizem je veliko manj obremenjen.
