Holesterol spada med sterole, v telesu pa ima več pomembnih funkcij, pojasnjujejo na Nacionalnem portalu za hrano in prehrano. Med drugim holesterol po njihovih navedbah zagotavlja prepustnost in fluidnost celičnih membran ter deluje kot izhodiščna snov, iz katere se v telesu biosintetizirajo druge snovi, na primer žolčne kisline, hormoni in vitamin D.
Kljub vsemu pa lahko previsoka količina holesterola v telesu vodi do številnih zdravstvenih tveganj: "Kopičenje holesterola v vitalnih organih lahko vodi do zamaščenosti jeter, vnetij in ateroskleroze."
Pojasnjujejo pa, da človeško telo približno 78 odstotkov holesterola biosintetizira samo, kar je približno 1000 miligramov dnevno, slabo četrtino pa doprinese holesterol iz prehrane.
Stroka ni enotna
"Čeprav so si rezultati različnih raziskav nasprotujoči, epidemiološke študije niso pokazale prepričljivih povezav med uživanjem jajc in tveganjem za pojav srčno-žilnih bolezni. To je deloma lahko povezano s prisotnostjo ostalih hranil v jajcu, ki ščitijo pred oksidativnim stresom in dislipidemijo," opisujejo na portalu programa, ki ga izvajata Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Vpliv z živili zaužitega holesterola na tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni je še zmeraj predmet številnih razprav.
"Pri večini ljudi ima s prehrano zaužiti holesterol manjši vpliv na povečevanje holesterola v krvi, pri delu prebivalstva pa je ta vpliv lahko večji. Tudi zaradi maščobno-kislinske sestave jajc se predvsem pri bolj ogroženih posameznikih priporoča, da z uživanjem jajc ne pretiravajo," pravijo.
Dodajajo, da enotnih priporočil o tem, kolikšna je zgornja meja uživanja jajc, ni, vendar pri večini ljudi do pet jajc tedensko naj ne bi predstavljalo tveganja za zdravje.
Odvisno ali so kokoši pašne ali baterijske / hlevske reje. Tiste, ki nikoli sonca ne vidijo zagotovo niso blagodejna za zdravje. Ne meso, ne jajca.