Hrvati si raje privoščijo sirov burek kot čokolado, je med drugim pokazala prva raziskava hrvaške agencije za hrano o prehrambenih navadah, v kateri je sodelovalo 2000 državljanov. Rezultati kažejo, da imajo Hrvati najraje hrano z ogljikovi hidrati, saj jih zaužijejo občutno več od priporočenih 30 odstotkov dnevnega vnosa hrane.
Hrvaška je na dnu lestvice držav članic EU pri uživanju rib. Moški najraje jedo svinjino, ženske pa piščančje meso, je še pokazala raziskava Kaj jemo, ki so jo opravili v vseh hrvaških regijah med polnoletnimi prebivalci do 64. leta starosti.
V dnevnih obrokih Hrvatov predstavljajo ogljikovi hidrati približno polovico vseh živil. Od povprečja je nekoliko višji tudi delež beljakovin in maščob, pri čemer je skrb zbujajoč vir živil. Pri beljakovinah gre večinoma za svinjsko meso, pri maščobah pa za rastlinska olja in živalsko mast.
Burek boljši od čokolade
Med živili, ki jih v sosednji državi najraje zaužijejo, so voda, kava, svinjsko in piščančje meso, pečen krompir, testenine, piščančja juha, mešana solata, beli in polbeli kruh, jabolka in pivo.
Moški v poprečju spijejo eno malo pivo na dan, medtem ko se ženskam prileže kozarec piva enkrat na teden. Ženske pogosteje jedo čokolado kot moški, a se je pokazalo, da med njimi ni razlike, ko imajo na izbiro sirov burek in čokolado. Burek praviloma zmaga.
Na prehrambene navade vpliva veliko dejavnikov, zato so anketiranci odgovarjali na vrsto vprašanj, kot so njihov življenjski slog, izobrazba, višina prihodkov, v kateri regiji in kraju živijo ali koliko članov šteje njihova družina.
V agenciji za hrano so ugotovili razlike pri prehranjevanju, ko gre za stopnjo izobrazbe in prihodke. Prav tako se mlajši bolj zavedajo pomembnosti zdrave prehrane, medtem ko vsak šesti prebivalec Hrvaške živi na robu revščine, so še objavili.
Rezultate raziskave bodo uporabili za oblikovanje smernic zdrave prehrane z namenom, da bi hrvaški nutricionisti in epidemiologi lahko ocenili zdravstveno stanje naroda. Podatke so posredovali tudi Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA), ki je sodelovala pri izdelavi metodologije za hrvaško raziskavo.
