Predstojnik porodnišnice: "Raje niti ne pomislim, da se zaplet zgodi v prometni konici"

V Sloveniji večina žensk rodi v eni izmed štirinajstih porodnišnic, nekatere nosečnice pa se odločijo za porod doma. Zanimanje za porod v domačem okolju se je v Sloveniji v zadnjem desetletju povečalo, posebej v zadnjih petih letih, razlaga predstojnik Kliničnega oddelka za perinatologijo v Ljubljani Gorazd Kavšek.

Omeni, da se trenutna ocena načrtovanih porodih doma giblje okoli sto porodnic letno, kar je približno 0.5 odstotka. "Verjetno se bomo sčasoma približali enemu do dvem odstotkom, kar je običajno za razvite zahodne države," napove Kavšek. Mednje sicer ne sodi Nizozemska, kjer je odstotek rojstev na domu precej višji. Tam porod na domu velja za več kot stoletno tradicijo, ki se ji je prilagodila tudi organizacija zdravstvene oskrbe. Tudi tam pa se je v zadnjih letih stopnja porodov doma zaradi slabših rezultatov bistveno zmanjšala.

"V zahodnih državah je bil porod doma ves čas možen, in sicer v relativno majhnem deležu približno 0.5-3 odstotke v večini teh držav. To pomeni, da v zadnjih letih ni postal stalna praksa. V evropskih državah, predvsem državah vzhodnega bloka, je bil po drugi svetovni vojni porod na domu ukinjen oziroma prepovedan, predvsem v korist bistveno boljših perinatalnih in maternalnih rezultatov. S tem se je izgubila tudi praksa rojevanja doma."

   Gorazd Kavšek, predstojnik Kliničnega oddelka za perinatologijo
   Ginekološka klinika UKC Ljubljana

"Še vedno velja, da je porod doma bolj nevaren kot porod v porodnišnicah. Res pa je, da je ob upoštevanju usmeritev, kamor sodijo pravilen izbor porodnic, lokacija poroda doma, kvalificirana in izkušena babica, ki dobro sodeluje s priležno porodnišnico, lahko tudi porod doma relativno varen," razloži Kavšek.

Profimedia

Za porod doma je izredno pomembna tudi pravilna selekcija porodnic, ki pa pri nas žal ne dosega potrebnih standardov. "Porode na domu prepogosto spremljajo samo doule, nekvalificirane babice ali babice iz tujine. Tudi kvalificiranih babic je malo in imajo izredno malo zunanjega nadzora. Te bolj ali manj nadzorujejo same sebe. To je vedno lahko tvegano," je kritičen sogovornik.

Navede še omejitev stimulacije poroda in onemogočeno učinkovito lajšanje obporodne bolečine: "Oboje je včasih nujno, saj je v nasprotnem primeru porod zelo dolg in izredno stresen, tako za plod kot za porodnico. Tudi uspešen zaključek poroda je bistveno otežen."

Magazin "Če pride do tega, kdo naj preživi? Mati ali otrok?"

K večjemu zanimanju za porod v domačem okolju pripomorejo vplivnice s svojimi objavami na družbenih omrežjih. Te svoje življenje velikokrat idealizirajo in ne prikažejo realnega stanja. Za porod doma se porodnice odločijo predvsem zaradi domačega okolja in sproščenosti, pozabijo pa preveriti možne zaplete in omejitve poroda na domu.

Stroka je kljub dejstvu, da porod doma s strani vseh svetovnih združenj ni priporočen način rojevanja, leta 2018 izdelala priporočila z naslovom Usmeritve za načrtovan porod doma. Kot pove Kavšek, so z njimi želeli preprečiti tveganost domačega okolja. Obenem so s tem dokumentom poenostavili nekatere postopke, kot sta prijava rojstva in pregled novorojenca.

Oboje je bilo v preteklosti dokaj problematično. Na prej omenjeni spletni strani je objavljen tudi seznam diplomiranih babic, ki imajo dovoljenje za pomoč pri porodu na domu za območje Slovenije. Dokument je napisan tako, da je lahko v pomoč diplomiranim babicam pri načrtovanih porodih doma, in sicer pri:

- izboru žensk z nizkimi dejavniki tveganja,

- zagotavljanju osnovnih pogojih za načrtovan porod v domačem okolju,

- izbiri opreme,

- postopkih prijave rojstva,

- zbiranju podatkov,

- premestitvi v porodnišnico.

Na svoji uradni spletni strani ministrstvo za zdravje sicer pravi, da sta "zdravniška in babiška stroka enotni in odsvetujeta porod doma, saj je ta manj varen od poroda v porodnišnici". Kljub temu v Sloveniji do zdaj ni bil prepovedan, dovoljenje za asistiranje pri porodu doma pa imajo pri nas le štiri samostojne babice in en zavod z nosilko zdravstvene dejavnosti.

"Strošek naj krije ZZZS"

Porod doma je primeren le za zdrave nosečnice z nizkim tveganjem za zaplete med porodom. Nosečnica se mora v svojem telesu dobro počutiti, tako psihično kot fizično. V nosečnosti morajo biti vsi pregledi (ultrazvočni, krvni in urinski) ter testi v mejah normale.

Storitev je v celoti samoplačniška. Med epidemijo, ko se je med številnimi nosečnicami pojavila želja po porodu doma, se je razvila polemika, da bi porod na domu moralo kriti zdravstveno zavarovanje RS oziroma bi lahko delno povrnilo stroške. Ena izmed nosečnic je takrat za Slovenske novice razmišljala: "Jezi me, da smo vse tiste, ki si želimo drugačno pot, za zdrave nosečnice varnejšo pot, torej porod doma, ob prisotnosti najbližjih, brez ogrožajočih mikrobov, katerih največji koncentrat so najbrž prav bolnišnice, zato diskriminirane. Nam ne pripada, da bi strokovnjakinjo, ki nas pri porodu spremlja, krila zavarovalnica, kot se to zgodi v porodnišnicah."

številke Zdravje Tako je epidemija vplivala na število novorojenčkov

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) takim pobudam odgovarjajo: "ZZZS ne krije zdravstvenih storitev, ki po mnenju lečečega zdravnika niso strokovno-doktrinarno utemeljene oz. se ne izvajajo skladno s strokovnimi smernicami. Po mnenju ginekološke stroke imajo porodi na domu varnostna tveganja, tako za porodnice kot tudi za novorojenčke."

Ob tem citirajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, v katerih piše, da je pravica do zdravstvenega varstva žensk v zvezi z nosečnostjo in porodom iz 23. člena ZZVZZ konkretizirana na način, da se v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo določeni preventivni pregledi v nosečnosti pri osebnem ginekologu, stroški poroda v bolnišnici ter obiski patronažne službe na domu po porodu (ter en obisk pred porodom). Posebni oziroma dodatni babiški pregledi med nosečnostjo, vodenje poroda na domu in poporodni obiski babice na domu s Pravili OZZ niso predvideni, kar pomeni, da ne spadajo v okvir stroškov, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

"To seveda ne pomeni, da porod na domu ni mogoč, temveč zgolj, da se stroški za izvedbo poroda na domu ter predporodne in poporodne babiške oskrbe na domu ne krijejo iz javnih sredstev. Priznavanje določenega področja oziroma storitve ne pomeni hkrati tudi dolžnosti države do njenega financiranja oziroma vključitve v obvezno zdravstveno zavarovanje," dodajajo na ZZZS.

V preteklosti se je z omenjeno prošnjo nanje že obrnilo nekaj posameznic, vendar je bilo takih primerov malo.

Bizarno Svet "To je ena od zgodb, o katerih bereš, a nikoli ne pomisliš, da se to lahko zgodi tudi tebi"

Na vprašanje, ali bi se v prihodnosti to lahko spremenilo in bi ZZZS res krilo (delne) stroške poroda na domu, pa odgovarjajo: "V skladu s trenutno uveljavljenimi strokovno doktrinarnimi standardi in smernicami zaradi zaščite zdravja porodnic in novorojenčkov velja, da gre v primeru poroda za pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za bolnišnično obliko zdravstvene storitve. Osebni ginekolog zavarovane osebe pred načrtovanim porodom izda napotnico za porod v bolnišnici. Če pa zavarovanka/porodnica ne more pravočasno priti v bolnišnico in zato rodi doma oz. izven bolnišnice, gre v tem primeru za nujno in nenačrtovano storitev, ki je bila opravljena zunaj bolnišnice in se zato prav tako obračuna ZZZS. V Sloveniji je torej porodnicam in njihovim novorojencem v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotovljen varen porod v kontroliranem bolnišničnem okolju. Vendar se kljub temu nekatere porodnice odločajo za porod doma. Kot že navedeno, porod na domu ne spada med storitve, financirane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato morajo zavarovanke, ki se zanj odločijo, stroške kriti same."

Dodajajo pa, da se lahko od 1. februarja 2020 dalje storitve zaščite z IgG anti D (kadar so indicirane) ter pregled, cepljenja in presejalni testi za novorojenca, rojenega doma, opravijo v porodnišnici na osnovi napotnice za porod, ki jo prejme vsaka nosečnica že v času nosečnosti pri izbranem ginekologu, tudi če ne rodi v porodnišnici.

Zapleti tudi v Sloveniji

Trenutek, ki bi za starše moral biti najsrečnejši, se po najbolj črnem scenariju lahko sprevrže v najhujšo nočno moro. To se je nedolgo nazaj zgodilo v Splitu na Hrvaškem, ko je pri porodu doma ponovno umrl novorojenček, ki ga kljub interventnemu prevozu v porodnišnico in oživljanju niso mogli rešiti. Da se porodi doma in tudi zapleti ob tem ne dogajajo zgolj v tujini, ampak tudi pri nas, so potrdili na Ministrstvu za zdravje. Do težav je prihajalo zlasti med epidemijo, ko so porod doma prepovedali. Takrat sta se zgodila dva urgentna prevoza novorojenčkov, ki sta bila rojena doma. Oba so v intenzivno enoto prepeljali zaradi zapletov, vsaj eden bo imel zelo hude posledice.

ukc maribor Slovenija Dva dni po porodu umrla, vključili so se kriminalisti

Prav tako se je v preteklosti v Sloveniji že zgodilo, da so porod vodile babice iz tujine, ki pri nas niso bile registrirane in so brez licence za opravljanje zdravstvenih storitev delale nezakonito.

Zato Kavšek vsem nosečnicam, ki se spogledujejo z idejo poroda na domu, svetuje, "naj dobro razmislijo, ali za porod ne bi vseeno izbrale ene izmed štirinajstih slovenskih porodnišnic, če pa se zanj že odločijo, naj upoštevajo nacionalna priporočila za porod doma in predvsem, da si kot pomoč izberejo registrirane babice, in da se o tem posvetujejo z izbranim ginekologom".

Izkušnje poroda na domu različne

Razlogi, zakaj se pari odločajo za porod doma, so zelo različni. Svoje razloge nam je predstavila 30-letna Neža, ki ima za sabo že dva uspešna poroda na domu: "Za tak porod sem se odločila, ker babica, ki vodi porod na domu, bolj razume fiziološki proces poroda in tako ženski omogoči lažji in hitrejši porod. Ker med naravnim porodom oziroma za lep in hiter porod ni priporočen transfer v porodnišnico, ženska lažje in hitreje rodi, če je v domačem okolju, pozna prostor, pozna osebe, ki so ob porodu ob njej, se ji v času poroda ni treba voziti na drugo lokacijo in lokacije spreminjati. Ker sem imela doma moža, ki je poskrbel za dojenčka, sem se lahko spočila. In ker bi mi bilo težko prvo hčerko pustiti doma, ko bi bila jaz tri dni odsotna." 

Profimedia

K njeni končni odločitvi je pripomogla tudi pretekla slaba izkušnja z oddelkom v porodnišnici: "Zavedala sem se možnosti zapletov v porodnišnici, ki jih povzročijo z nepotrebnim poseganjem v porod in njihovimi rutinskimi preiskavami. Menim, da se v porodnišnici ne ukvarjajo s tem, v kakšnem položaju je glava, glede na čelno, obrazno vstavo, in ti tudi ne znajo pomagati na tak način, kot bi mi lahko pomagala babica pri porodu na domu. Ko sem naredila refleksijo prvega poroda, (pre)dolgo dolžino poroda pripisujem čelni vstavi". Sogovornica prav tako meni, da ima vsaka porodnišnica svoja pravila in zahteve, ki ovirajo lep porod.

Posledice ukrepov Slovenija Samostojna babica opozarja: "Nekatere ženske so mi že sporočile, da bodo rodile kar same"

Kako pa je porod na domu potekal? "Babici in duli sem pred začetkom sporočala stanje in spremembe, ki sem jih zaznala. Ko sem začutila, da se je začelo, sem obe obvestila o dogajanju. V roku ene ure sta bili pri meni. Ob prihodu je babica preverila lego otroka in njegov utrip. Od njunega prihoda do rojstva sta pretekli pri prvem porodu doma tri ure, pri drugem pa ura in pol. Za primerjavo: prvo hčerko sem rodila v porodnišnici; z močnimi popadki sem ta prišla ob 11-ih zvečer, rodila pa naslednji dan ob 10-ih. Med porodom doma sta me babica in dula spodbujali, opazovali, bila sem v položajih, ki so mi ustrezali, dula me je tudi masirala. Iztis je pri vseh potekal v vodi, nikoli nisem bila raztrgana in nikjer ni bilo odstopanj. Pri zadnjem porodu sta bili hčerki ves čas prisotni, nosili sta mi prigrizke ter vodo. Kmalu po rojstvu sta bratca tudi dobili naročje (koža na kožo)," se izkušnje poroda doma spominja Neža.