Ugotovitve kažejo, da bi rutinski test vzorca blata lahko pomagal zdravnikom pri zgodnjem odkrivanju avtizma, kar pomeni, da bi ljudje prejeli diagnozo in podporo veliko hitreje kot z dolgotrajnim postopkom, ki se danes uporablja na klinikah. "Običajno traja tri do štiri leta, da se postavi potrjena diagnoza za sum na avtizem, pri večini otrok je diagnoza postavljena pri šestih letih," je dejal profesor Qi Su s kitajske univerze v Hongkongu.
Stopnje avtizma so se v zadnjih desetletjih sicer močno povečale, predvsem zaradi večje ozaveščenosti in razširitve meril, ki se uporabljajo za diagnosticiranje stanja. V Združenem kraljestvu in mnogih drugih zahodnih državah se zdaj domneva, da je približno eden od 100 ljudi v spektru avtizma.
Študije na dvojčkih kažejo, da je 60–90 % avtizma posledica genetike, vendar k pojavnosti prispevajo tudi drugi dejavniki, kot so starejši starši, porodni zapleti in izpostavljenost onesnaženemu zraku ali določenim pesticidom v nosečnosti.
Znaki avtizma so med seboj različni. Nekateri otroci se denimo ne odzivajo na svoje ime in se izogibajo očesnemu stiku, odrasli pa se težko postavijo v kožo drugih, ali pa so zaskrbljeni, če je njihova dnevna rutina prekinjena.
Manj raznolikih bakterij v prebavnem sistemu
Znanstveniki že dolgo vedo, da imajo ljudje z avtizmom manj raznolikih bakterij, ki živijo v njihovem prebavnem sistemu, toda ali je to na nek način posledica avtizma ali dejansko prispeva k stanju, je stvar razprave.
Da bi se poglobili v uganko, so Su in njegovi kolegi analizirali vzorce blata 1627 otrok, starih od enega do 13 let, med katerimi so bili nekateri avtisti. Preverili so vzorce, da bi ugotovili, katere bakterije so prisotne v njih.
V reviji Nature Microbiology so raziskovalci opisali, kako se črevesni mikrobi pri otrocih z avtizmom in brez njega izrazito razlikujejo. Skupno je bilo pri avtističnih otrocih spremenjenih 51 vrst bakterij, 18 virusov, 14 arhej, sedem gliv in ducat presnovnih poti.
S pomočjo umetne inteligence so nato znanstveniki lahko identificirali avtistične otroke z do 82-odstotno natančnostjo na podlagi 31 mikrobov in bioloških funkcij v prebavnem sistemu.
Če je razmišljanje raziskovalcev pravilno in motnje v mikrobiomu vplivajo na resnost avtizma, to povečuje možnosti za prilagojene posege, ki uporabljajo prehrano ali žive bakterije, znane kot probiotiki, za vzpostavitev bolj raznolikega mikrobioma pri tistih z diagnozo tega stanja.
"To lahko poveča potencial za razvoj učinkovitejših, neinvazivnih diagnostičnih orodij in terapevtskih strategij za avtizem," je dejal Su. Ekipa zdaj izvaja klinično preskušanje, da bi raziskala, ali lahko vzorci blata pomagajo prepoznati avtistične otroke, stare eno leto.
Njihovi prdci smrdijo. To se sumil od nekdaj.
Dejstvo je da nas je na zemnlji preveč. Narava vedno najde svojo pot in nas bo zredčila tako ali drugače. Karma vse vrne.
Prebojno odkritje bo, ko bodo odkrili vzrok in ga znali odpraviti Vse ostalo je nepomembno.