Slovenci smo se različno spopadali z negotovostjo, ki jo je prinesla epidemija novega koronavirusa. "Nekateri so izgubili apetit in pozabili jesti, drugi so kar naprej nekaj grizljali in v hrani iskali tolažbo," ugotavlja prehranska svetovalka Lucija Volčanšek. V primeru, da kot mnogi drugi spadate v drugo kategorijo, se je najbrž tudi vam nabralo nekaj odvečnih "samokarantenskih" kilogramov. Prehranska svetovalka meni, da čas med samokaranteno ni bil primeren za obremenjevanje s kilogrami. Po koncu epidemije in ob normalizaciji razmer, pa naj našo pozornost ne usmerimo samo v preštevanje kalorij in številk na tehtnici, ampak v vzpostavitev uravnotežene prehrane.
Volčanšek je tako za nas pripravila pet nasvetov, kako bomo z zdravo prehrano izboljšali svoje pobčutje, ob tem pa tudi izgubili nekaj odvečnih kilogramov:
2. V vse glavne obroke poskušajmo vključiti zelenjavo ali sadje in beljakovine, pa tudi vir energije v obliki kompleksnih ogljikovih hidratov in/ali maščob.
3. 80% prehrane naj predstavljajo uravnoteženi obroki iz minimalno predelanih živil. Manjši delež (recimo do 20% energijskega vnosa) pa lahko predstavlja hranilno manj bogata hrana, ki si jo privoščimo »za dušo«.
4. V jedilnik vključimo veliko nasitnih živil, ki imajo nizko energijsko gostoto in zmerno količino živil z visoko energijsko gostoto. Tudi zdrava živila, kot so oreščki, arašidovo maslo, temna čokolada, olivno olje, so namreč energijsko precej bogata, kar pomeni, da v razmeroma majhni porciji zaužijemo precej kalorij. Na drugi strani živila z nizko energijsko gostoto vsebujejo manjšo količino energije (kalorij) na 1 gram. Poskrbijo za večji občutek sitosti, ne počutimo se prikrajšani in avtomatično pojemo manj kalorij. Primeri takšnih živil so: juhe, solate, zelenjava nasploh, pusto meso in ribe, sadje, manj mastni mlečni izdelki brez dodanega sladkorja, stročnice, gomoljnice, nesladkane pijače.
5. Prakticirajmo čuječno prehranjevanje. Med jedjo ne uporabljajmo telefona ali računalnika in ne spremljajmo novic. Opazujmo okus, vonj, teksturo obroka na krožniku, spremljajmo občutek sitosti, vsak grižljaj dobro prežvečimo ter se povežimo z družinskimi člani.
Živila, ki jih naj uživamo zmerno
Kljub temu da Volčanšek poudarja, da si moramo kdaj tudi kaj privoščiti "za dušo", moramo biti pri prehrani dosledni. "Če večino časa (recimo 80%) uživamo nepredelana, hranilno bogata živila v okviru zdravega življenjskega sloga, si lahko občasno privoščimo procesirano ali hranilno manj bogato hrano brez večje škode za zdravje," ugotavlja prehranska svetovalka in doda, da zagovarja stališče, da si "nobenega živila ali skupine živil ni dobro prepovedovati ali se mu odpovedovati, če nimamo za to zdravstvenih razlogov".
Vsekakor pa je pomembno, da smo zmerni pri uživanju alkohola, procesiranih mesnin in drugih visoko procesiranih izdelkov, ocvrtih jedi ter izdelkov z veliko dodanega sladkorja.
Pretirano obremenjevanje s "popolnim" prehranjevanjem nam lahko predstavlja nepotreben stres in negativno vpliva na naš odnos s hrano. Konec koncev nam vsa hrana nudi energijo, ki jo nujno potrebujemo za preživetje, zato nima smisla, da jo delimo na "dobro" in "slabo".
- Lucija Volčanšek
Dobrodošli na najboljšem spletnem mestu za zmenke == www.Hosset.Com