Čeprav se v naravi človeka izogibajo in praviloma napadejo le, če so ogrožene, je dobro, da veste, kako ukrepati, če kača ugrizne vas ali vašega kosmatinca.
Večina ugrizov kač pri ljudeh je v nogo pod kolenom, najpogostejši ugrizi pri psih pa v področju pasjega gobčka, vratu in okončin.
Značilen znak ugriza sta vbodni ranici na koži v razdalji 0,6 do enega centimetra, ki rahlo ali pa sploh ne krvavita, opisujejo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ).
V bolnišnici protistrupa ne boste dobili
Kako običajno poteka obravnava bolnika, ki ga je ugriznila kača, smo preverili v Splošni bolnišnici (SB) Jesenice. Zanimalo nas je tudi, katere napake delamo pri obravnavi in prvi pomoči pri ugrizih? Koliko ljudi se še vedno poslužuje tehnik, videnih v filnih, kot so vrezi v rano ali izsesavanje z usti ali črpalkami?
Pravila prve pomoči pri ugrizu so namreč naslednje: rano očistite s tekočo vodo in razkužilom, ud imobilizirajte in mirujte. Po potrebi lahko, dodajajo na NIJZ, vzamete sredstvo proti bolečinam in čim prej organizirate prevoz v bolnišnico.
Tam pa vam prostistrupa ne bodo dali, zdravili vas bodo na drugačen način. Več na tej povezavi.
Pa naši kosmatinci?
Najpogostejši so ugrizi v področju pasjega gobčka, vratu in okončin. "Pes običajno zacvili, postane nemiren, si prizadeto mesto liže, drgne. Na koži lahko opazimo dve manjši ranici kačjih strupnikov, nekaj milimetrov narazen, iz katerih se izceja malo krvi ali sokrvice," pojasnjuje sogovornica.
Pa posledice? Na zastrupitev vplivajo tako velikost in starost psa, njegovo zdravstveno stanje, preobčutljivost na ugriz, pa tudi sama količina strupa, ki ga je z ugrizom dobil. "Večinoma ne povzroča težav, ki bi ogrozile samo življenje živali, po nekajdnevnem zdravljenju je ugriz pozabljen, naš štirinožec pa morda malo bolj previden pri raziskovanju okolice," pomirja Čopova.
"Mesto ugriza začne otekati, koža postane obarvana, kot da gre za podpludbe, lahko se pojavi nekroza. K sreči se zelo redko pojavijo tudi sistemski znaki s pospešenim duhanjem, pohitrenim srčnim utripom, motnjami srčnega ritma in odpovedovanjem notranjih organov."
Kako ukrepamo? Čim prej poiščite veterinarsko pomoč, je jasna veterinarka.
Pes naj čim bolj miruje, če ni prevelik, ga nesemo do avta. "Nikakor mesta ne obvezujemo, ne zarezujemo, ne poskušamo izsesati strupa," pravila, ki veljajo tudi za ljudi, povzema Čopova.
Zdravljenje je, kot pravi, podporno s tekočinsko terapijo, protibolečinskimi zdravili, lahko antihistaminiki, po potrebi antibiotiki.
"Protistrup, ki ga je težko dobiti, pride v poštev le, če je ogroženo samo življenje, če se pojavijo sistemski znaki. Sam protistrup lahko pri psu povzroči preobčutljivostno reakcijo, ki prav tako lahko povzroči resne zdravstvene težave,«
pojasnjuje veterinarka dr. Zlata Čop.
