Številne raziskave so dokazale škodljiv vpliva alkohola na naše telo, vpliv pa je še toliko hujši pri najtnikih. Raziskava strokovnjakov z Univerze v Kaliforniji je dokazala, da se pri najstnikih, ki pijejo alkohol, vidno zmanjša belo možgansko tkivo.
To pa lahko vpliva na poslabšanje spomina, osredotočenosti in zmožnosti odločanja tudi v kasnejših življenjskih obdobjih. Poškodbe nastajajo prav zato, ker se v najstniških letih in v zgodnjih dvajsetih letih razvija belo možgansko tkivo.
Zaradi alkohola pa ne trpijo samo možgani, ampak celotno telo, saj se pri mladih tako telo kot duševnost močno razvijata. Alkohol ta razvoj moti in ga upočasni. Številne raziskave so dokazale, da je med tistimi, ki so začeli piti prej, veliko večja verjetnost, da bodo odvisniki. Poleg tega je veliko več možnosti, da bodo povzročili nesrečo ali pa bodo žrtve sami.
Opiti vsaj dvakrat
Po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC, 2014), ki jo je v Sloveniji že četrtič izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je skoraj polovica mladostnikov, starih 11, 13 in 15 let, že poskusila oziroma pila alkoholne pijače.
“Delež mladostnikov, ki pijejo alkoholne pijače vsaj enkrat tedensko, se je v obdobju od leta 2002 do 2014 znižal, prav tako se je znižal delež tistih, ki so bili v življenju vsaj dvakrat opiti, je pa do znižanja opijanja prišlo le pri fantih, ne pa tudi pri dekletih,” opisujejo v NIJZ.
Raziskava je pokazala tudi, da je večina 15-letnikov že poskusila oziroma pila alkoholne pijače, pri čemer jih je bila skoraj tretjina opitih vsaj dvakrat v življenju, vsaj enkrat tedensko pa alkoholne pijače pije približno vsak sedmi 15-letnik.
Mlajši od 13 let
Po podatkih HBSC raziskave je 40 odstotkov 15-letnikov alkohol prvič pilo že pri starosti 13 let ali manj. “Kljub nekaterim ugodnim trendom pa je skrb vzbujajoč podatek, da se je v obdobju 2002–2014 zvišal delež 15-letnikov, ki so prvič pili alkohol v starosti 13 let ali manj. Slednje je še toliko bolj zaskrbljujoče, saj je tveganje za težave zaradi alkohola v odraslosti višje pri tistih mladostnikih, ki začnejo piti alkohol pri nižji starosti,” opozarja Maja Zorko z NIJZ.
Otroško in mladostniško obdobje sta po njenih besedah ključna za razvijanje in prevzem vedenjskih vzorcev, vključno s tistimi, ki se nanašajo na življenjski slog in vzorce pitja alkohola. “Premalo se tudi zavedamo, da je alkohol toksičen in rakotvoren. Možgani otrok in mladostnikov so še vedno v procesu dozorevanja in kot taki so za učinke alkohola še posebej ranljivi, sicer se mladostniki na učinke alkohola tudi drugače odzivajo kot odrasli,” dodaja.
Tudi slabše sposobnosti učenja
“Možgani otrok in mladostnikov so poleg takojšnjih učinkov alkohola izpostavljeni tudi dolgoročnim učinkom, predvsem v primerih, ko gre za ponavljajoče opijanje in pogosto pitje alkohola, kar se lahko kaže tako v spremenjeni zgradbi kot delovanju možganov, prizadeti pa je prikrajšan zaradi slabšega spomina, slabše pozornosti, spremenjenega vidno prostorskega zaznavanje ter slabše sposobnosti učenja,” našteva Mercedes Lovrečič z NIJZ.
Opozarja, da so mladostniki izpostavljeni različnim posledicam alkohola, kot so poškodbe, nesreče, tvegano vedenje, posledice v socialno-družbenem okolju.
Zakaj popivajo?
S pitjem alkohola pri mladostnikih se povezujejo številni dejavniki, med najpomembnejšimi so vsekakor odnos staršev, drugih odraslih in celotne družbe do alkohola. “Starši, drugi odrasli in vrstniki otrokom predstavljajo pomemben zgled - njihov odnos do alkohola se pomembno povezuje s pitjem alkohola pri mladostnikih,” meni Tadeja Hočevar z NIJZ. Če so starši oziroma odrasli denimo tolerantni do mladostnikovega pitja, bodo po mnenih izkušnjah mladostniki lahko pili več.
“Jasno opredeljena pravila v družini, spremljanje mladostnika s strani staršev in zanimanje za njegove aktivnosti ter občutek varnosti so pomembni dejavniki, ki mladostnika varujejo pred pitjem alkohola,” še dodaja Maja Zorko. Na NIJZ pravijo, da so med dejavniki, ki mladostnika varujejo pred pitjem alkoholnih pijač, tudi kakovosten odnos oziroma ustrezna komunikacija mladostnika s starši, občutek pripadnosti družini in šolski skupnosti ter skupno načrtovanje prostega časa.
anja.scuka@zurnal24.si
če imaš probleme, se ga napij. Tako to pač je.