Ob besedi zasvojenost običajno pomislimo na zlorabo dovoljenih in prepovedanih drog, vendar pa ima zasvojenost večjo razsežnost. Poleg zasvojenosti s psihoaktivnimi substancami, med katere sodijo alkohol, tobak, zdravila, prepovedane droge, poznamo tudi nekemične ali vedenjske zasvojenosti, kot so zasvojenost z igrami na srečo, pornografijo, hrano, odnosi, delom, nakupovanjem in sodobnimi tehnologijami.
Sicer svetovni dan boja proti odvisnosti zaznamujemo danes. O zasvojenosti pri posamezniku govorimo, ko se določen vedenjski vzorec začne ponavljati iz dneva v dan in postane središče razmišljanja in dogajanja v njegovem življenju, pojasnjujejo na Nacionalnem inštututu za javno zdravje.
V času epidemije je še kako aktualna digitalna zasvojenost, veliko dejavnosti se ja nemreč preselilo na splet, od šolanja in nakupovanja do druženja. V Centru pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta Logout opozarjajo, da se k njim obrača vse več staršev, ki opažajo, da njihovi otroci preživijo vedno več prostega časa pred zasloni.
Psihologinja Franja Gros je pojasnila, da je razlogov za to več. Predvsem imajo otroci in mladostniki več časa, ki so ga prej zapolnili z različnimi hobiji, organiziranimi prostočasnimi aktivnostmi, druženji v živo in zunaj.
Socializacija je za mlade zelo pomembna, ekrani pa so danes edino sredstvo za to, zato so mladi skoraj "prilepljeni na telefone", je poročanja staršev povzela Grosova. "Tudi če so otroci ves dan v sobi, ni nujno, da so varni," je dejal psihologinja. Opozorila je, da mladim včasih sploh ni pomembno, kdo je na drugi strani ekrana, ampak le, da imajo stik z nekom, da jih nekdo "vidi", si vzame čas zanje. To pa izkoristijo spletni spolni plenilci, ki žrtve iščejo prav na socialnih omrežjih, ki jih uporabljajo mladi (Snapchat, TikTok, Instagram in podobna).
Pred karanteno niso igrali videoiger
Grosova je poudarila, kako pomembno je, da se družina doma veliko pogovarja in da mladi vedo, da če na spletu naletijo na kaj neprijetnega, se lahko obrnejo na starše brez strahu, da jim bodo samo odvzeli naprave, ki so trenutno edino sredstvo za socializacijo.
"K nam se je po pomoč obrnilo kar nekaj družin, kjer mladostnik ali mladostnica pred karanteno ni igrala video iger oziroma jih je igrala občasno, saj so imeli druge aktivnosti. V času karantene in šolanja na daljavo pa so začeli igrati video igre oziroma jih igrajo občutno preveč. Eni igrajo, da ohranijo socialno mrežo, češ 'sošolci in prijatelji igrajo in se tako družimo', spet drugi so tekmovalni in so jim predvsem pomembni dosežki. Trenutno se lahko urijo, merijo in potrjujejo predvsem v video igrah," je pojasnila Grosova.
Veliko tudi povratnikov
Pomoč Logouta po besedah Grosove išče tudi veliko "povratnikov", torej posameznikov, ki so v preteklosti že uspešno končali njihove programe, pa so v trenutnih razmerah v čezmerni uporabi zaslonov "spet našli neko domačnost in zavetje pred stiskami in negotovostjo o prihodnosti".
Osebam, ki se obračajo nanje, veliko težavo predstavlja urnik oziroma struktura v dnevu, ki se je v času karantene popolnoma podrla; posamezniki so zamenjali dan za noč, porušil se jim je bioritem. Ljudje se vračajo v stare vzorce odlašanja z delom, je dejala psihologinja. Dodala je, da v praksi srečujejo primere, ko so posamezniki že imeli vzpostavljeno strukturo in načrt aktivnosti v dnevu in tednu, pa se jim je vse podrlo, saj so zaradi karantene odpadle vse načrtovane aktivnosti.
Poiščite pomoč
Tako so v Logoutu za pomoč svetovancem precej prilagodili način dela, po potrebi se s posameznikom slišijo tudi večkrat tedensko, nadgradili so podporne skupine, vključno z druženjem na platformi Discord. Po besedah Grosove njihova skupina za druženje, pogovor in samopomoč že prerašča v podporno skupnost. "Za nekatere sta ta skupina in naša svetovanja edina struktura v tednu," je izpostavila.
Prav jasno določen urnik v dnevu je za otroke vseh starosti zelo pomemben, je poudarila Grosova. Družinam je predlagala, naj si zjutraj ali zvečer vzamejo nekaj časa za pogovor o tem, kaj in kdaj bo kdo počel tekom dneva. V prosti čas otrok in mladostnikov naj se vključi tudi pomoč pri domačih opravilih. V dnevu pa naj bo tudi določen čas, ko se vsi člani družine družijo brez naprav in da otroci oziroma mladostniki ne preživijo celega dne v svoji sobi.
Pozornost staršev še bolj pomembna
Starši se morajo zavedati, da otroci in mladostniki za šolanje na daljavo potrebujejo več pozornosti, koncentracije, samodiscipline in samokontrole, a je od njih že razvojno težko pričakovati, da bodo to zmogli in dosegli sami od sebe. Zato potrebujejo pomoč in podporo staršev, starše opominjajo v Logoutu.
Med drugim staršem priporočajo, naj poskrbijo, da bodo imeli njihovi otroci tako v spletnem okolju kot tudi pri "analognem" vsakdanjem delu na voljo okolje brez motečih elementov. Otroke naj povprašajo o počutju, tudi psihičnem, in jim po potrebi pomagajo dvigniti motivacijo za šolo. Staršem v Logoutu tudi svetujejo, naj poskušajo redno slediti, kaj se otroci učijo, ali imajo kake težave pri snovi ali pa tehnično pri napravah, ki jih potrebujejo za sodelovanje pri pouku na daljavo.
Odmor je zelo pomemben
Odmori in čas za gibanje so v trenutnih razmerah še pomembnejši, je opozorila Grosova. Otroci in mladostniki imajo v trenutnih razmerah občutno manj gibanja, kar negativno vpliva na psihično in tudi telesno počutje ter kondicijo mladih. Zato je pomembno v vsakodnevni urnik vključiti nekaj telesne dejavnosti, bodisi sprehod, kolo, telovadbo doma ali kaj drugega.
Staršem mlajših otrok priporočajo, naj uporabljajo aplikacije za starševski nadzor, za mladostnike pa svetujejo aplikacije za samokontrolo, s pomočjo katerih lahko skupaj s starši spremljajo čas in uporabo naprav.
Center pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta Logout je nevladna organizacija, kjer nudijo programe brezplačnega zdravljenja digitalnih zasvojenosti. Svetovanje, pomoč in pogovor nudijo tako mladim, njihovim staršem in šolskim delavcem kot tudi vsem drugim, ki bi se znašli v stiski zaradi digitalne zasvojenosti.
dezurni@zurnal24.si
To obvestite fašiste v vladi, ne nas navadno nategnjeno rajo