Namesto zvezka je otrok iz Ljubljane v šolo nesel nekaj listov papirja

Mamica samohranilka z dvema sinovoma si želi le stanovanja z oknom in ogrevanjem, so nam pojasnili na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste – Polje. “Gospa je suhica, sama kost in koža. Pridno dela, a ne zasluži dovolj za dostojno življenje,” so nam opisali.

Mati Katja (pravo ime je znano uredništvu) se je z možem in očetom otrok zaradi nasilja v družini ločila pred štirimi leti. “Ko mi je starejši sin dejal, da tega ne zmore več. Da se moram ločiti, ali bo odšel sam … Tedaj sem vedela, da se moramo odseliti,” nam je povedala mati.

Sprva so živeli v navadnem najemniškem stanovanju, a so zaradi visokih stroškov zaprosili za občinsko stanovanje. Začasno so jim dodelili majhno stanovanje brez urejenega ogrevanja in brez okna. “Gre za prostore v industrijski coni, so bolj kot neke pisarne in ne stanovanje. Lahko bi zračila le skozi vrata, a se tik ob vratih ves čas sprehajajo ljudje,” opisuje.

Na stanovanjskem skladu se je sprostilo eno stanovanje, ki ima okna in urejeno ogrevanje. Katja si ga za svoja sinova neizmerno želi. A je zaradi revščine v dolgovih in dolguje skladu za najemnino še 711 evrov. “Dokler ne odplačam tega dolga, ne moremo zamenjati stanovanja,” je obupana.

Ostal ji je kredit iz zakona

“Ta dolg se je počasi nabiral, saj enostavno ne morem čez mesec,” nam je povedala. Skupaj s plačo za svoj šesturni delavnik, za otroške dodatke in preživnino s strani preživninskega sklada prejme družina 986 evrov.

“Oče ne pomaga nič, zato nam preživnino plačuje država. Tudi sicer nič ne da, nič jima ne kupi,” opisuje Katja. Stroški za najemnino, elektriko in ostale stroške povezane s stanovanjem skupno znašajo do 320 evrov. “Potem so tu še ostali stroški za fanta, banka pa mi mesečno trga tudi 150 evrov za kredit, ki sem ga pred leti vzela za hišo, kjer živi bivši mož. Tudi tega mi mož ne vrača,” pravi.

“Sama sem res obupana, ne vem, kje dobiti 711 evrov, saj že zdaj komaj pridemo čez mesec. Sama sem večkrat tudi lačna, imam 46 kilogramov,” opisuje.

"Nisem imela niti evra"

Za sinova ji je zelo hudo, saj sta večkrat grobo občutila kruto plat revščine.

“Nikoli ne bom pozabila. Sredi leta je sin potreboval brezčrtni zvezek za matematiko za like. In nisem imela niti evra, da bi kupila zvezek,” se spominja Katja. Zato mu je dala za v šolo nekaj brezčrtnih listov in mu obljubila zvezek ob naslednji plači. “Ko ga je učiteljica v šoli vprašala, zakaj nima zvezka, ji je povedal po resnici. Učiteljica mu je takoj dala nov zvezek, nekateri učenci pa so ga grdo zasmehovali,” nam je povedala.

“Sin trenira nogomet. Vam povem po resnici, da nisem imela niti za nove vezalke, ko so se mu stare strgale. Tako sem mu morala začasno telovadne copate zalepiti z lepilnim trakom,” pravi Katja. Ko je dobila plačo, mu je kupila nove vezalke. “Bil je tako vesel. Je govoril: "Hvala, hvala za vezalke, mami". To me je tako ganilo, da se mi otrok tako zahvaljuje za vezalke,” pravi.

Lahko pomagate tudi vi

“Seveda je hudo, morala bi jima kupiti kaj za obleči, zdaj se začenja šola. Ampak bomo že. Samo, da bi lahko odplačala dolg in se z otrokoma preselila v stanovanje, kjer bi imeli okno. Ne morem vam povedati, kako pomembno je to za nas,” je zaključila Katja.

Družini lahko pomagate s prispevkom na spodnji račun. Čisto vsa zbrana sredstva bodo šla za poplačilo položnic družine in dolga, da se bo družinica preselila v stanovanje z oknom. 

ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA MOSTE POLJE
PROLETARSKA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA
IBAN: SI56 3300 0000 1303 865
BIC: HAABSI22
KODA: CHAR
NAMEN: HUMANITARNA POMOČ DRUŽINI
SKLIC: SI00 589

Če bi se želeli priključiti projektu botrstvo pri Zvezi prijateljev mladine in pomagati otrokom v stiski, lahko pišete na: info@boter.si