Metabolizem ogljikohidratov v nosečnosti je precej spremenjen, predvsem zaradi ustvarjanja in izločanja velike količine obstoječih pa tudi novonastalih hormonov posteljice, ki jih ženski organizem izven nosečnosti seveda ne proizvaja. Omenjeni hormoni lahko vplivajo na to, da telo ne more proizvajati zadostne količine inzulina - hormona slinavke, ki regulira vsebnost sladkorja v krvi. Če količina inzulina ne zadošča, se povečuje vsebnost sladkorja v krvi, tedaj govorimo o sladkorni bolezni (diabetesu) nastali v nosečnosti (gestacijski diabetes).
Test je pokazal, da sem zbolela
"Ob prvem pregledu v nosečnosti so mi odkrili povišano vrednost sladkorja. Kaj hitro za tem so me poslali na obremenitveni test za glukozo, kar pomeni, da sem morala na tešče spiti slab liter vode z raztopljeno glukozo. Test je pokazal, da sem zbolela za nosečnostnim (gestracijskim) diabetesom. Še danes se spomnim izvida in številke 18, (op.18 mmol/l), ki je pomenila alarm, zame pa šok. O tem nisem vedela nič. Prvi otrok, strah, da bo kaj narobe. Kako bo po nosečnosti? Mi bo diabetes ostal? Strah me je bilo pravzaprav celo nosečnost, saj sem kaj hitro, v petem mesecu dobila še inzulin, kar je pomenilo dajanje injekcij inzulina v trebuh. Sicer pa se najbolj spomnim, kako se je poznal že vsak grižljaj. V diabetološki ambulanti, kamor sem hodila na 14 dni, mi je diabetologinja namreč predpisala merilnik sladkorja, kar pomeni, da sem sem si sama merila sladkor, po skrbno izbranem obroku, ki sem ga merila v enotah. Bilo je naporno, stresno," nam je zaupala V. L.
Zanosila je pri 32-tih, nadaljevanje nosečnosti pa preživela na bolniški. "Tri tedne pred rokom sem morala v porodnišnico, kjer so me natančneje spremljali, spremljali otroka, ki pa se je na koncu rodil po naravni poti, ob roku, popolnoma zdrav in običajne velikosti," se spominja.
Zaradi izkušnje sta se z možem odločila, da ostaneta le pri enem otroku, čeprav ji je nosečnostni diabetes (NSB) teden dni po porodu izginil. Kljub temu ji je ginekologinja, ki je bila hkrati tudi specialistka za nosečnice s sladkorno boleznijo, svetovala previdnost. Še danes, po tolikih letih, si kdaj pa kdaj na tešče izmeri sladkor. Opozorili so jo tudi na pojav sladkorne bolezni tipa 2 kasneje v življenju, pa tudi nosečnostno sladkorno bolezen v prihodnosti.
Z diabetologi sodelujejo pri vodenju dveh skupin nosečnic. Prve so tiste, ki imajo sladkorno bolezen že pred nosečnostjo, druge pa tiste nosečnice, ki sladkorno bolezen razvijejo v nosečnosti. Teh je kar 11 odstotkov.
Bodoče mamice imajo ob postavitvi te diagnoze veliko pomislekov, saj naokrog krožijo najrazličnejši podatki in osebna mnenja. Zato so na UKC Ljubljana pripravili nekaj preverjenih informacij o tej bolezni, ki so jo "imele že naše mame in babice, ter mnoge generacije pred njimi, vendar je niso vedno iskali in zdravili, saj se niso zavedali njenega pomena."
- NSB ne boli in ne sprememb počutja, zato jo aktivno iščemo s presejalnimi testi.
- Za veliko večino nosečnic z NSB za doseganje optimalnih ravni glukoze zadošča redno merjenje glukoze v krvi, ketonov v seču in zdrav življenjski slog.
Zakaj je meja za normalno koncentracijo glukoze v nosečnosti postavljena tako nizko?
Zaradi fiziologije nosečnosti je normalna raven glukoze pri nosečnici veliko nižja kot pri osebi, ki ni noseča. Povprečna koncentracija glukoze na tešče pri nosečnici brez NSB znaša tako 3,9 mmol/l, 90 min po obrokih pa okrog 5,5 mmol/l, pri osebi, ki ni noseča pa med 4,0 in 6,1 mmol/l na tešče ter do 7,8 mmol/l po jedi.
Posledice nezdravljene NSB za otroka
Na UKC Ljubljana pojasnjujejo, da raven glukoze pri nosečnici z NSB ne dosega tako visoke ravni, da bi se bali prizadetosti razvoja kakšnih organov, zato telesne ali duševne prizadetosti ni pričakovati. Z zdravljenjem NSB diabetolog, ginekolog oziroma porodničar poskrbijo, da je rast otroka optimalna, da ni ne prehitra, ne prepočasna.
Nezdravljena NSB pomeni tveganje za težek porod, za prenizek sladkor dojenčka takoj po porodu, za zlatenico in dihalno stisko; kasneje v adolescenci in odrasli dobi pa so ti otroci bolj nagnjeni k debelosti in sladkorni bolezni.
Pri nosečnostni sladkorni bolezni se pogosteje pojavljajo:
Makrosomija (velik dojenček): če je raven glukoze višja kot običajno, tudi otrok dobiva več glukoze. To pomeni, da mora proizvajati več inzulina, da se lahko spopade z dodatno količino glukoze, ki jo prejema od matere. Shranjevanje te dodatne energije povzroči večjo rast otroka.
Hipoglikemija: Takoj po rojstvu lahko pri otroku pride do pojava nizke ravni glukoze v krvi. To se lahko zgodi, če je dojenček proizvajal dodatno količino inzulina zaradi presežne količine glukoze, ki jo je dobival v maternici. Po rojstvu se preveri otrokova raven glukoze v krvi in se zdravi le v primeru, ko je prenizka.,
