Z različnimi raziskavami so strokovnjaki ugotovili, da obstajajo trije možni vzroki, ki pa so lahko prisotni tudi hkrati. Kot prvi vzrok bi bil lahko nezrel ritem izločanja hormona vazopresina. Vazopresin, ki se izloča v možganih, vpliva na različne procese v telesu, med drugim v ledvičnih cevčicah povzroča zadrževanje vode in zato izločanje bolj koncentriranega urina manjših količin.
Ponoči s koncentracije tega hormona običajno večje, zato nastaja podnevi več urina manjše gostote, ponoči pa manj urina večje gostote. Pri otrocih z nočnim močenjem pa je ritem izločanja vazopresina še nezrel, saj ga podnevi in ponoči izločajo enako, kar je lahko vzrok za nočno močenje.
Tretji vzrok je lahko nezmožnost zbujanja, ko imamo poln mehur. Ti otroci imajo ponavadi izjemno trden spanec in jih stežka zbudimo. Trden spanec je za otroke sicer popolnoma normalen, zato ni razloga za skrb. V tem primeru gre za živčne povezave mehurja z najvišjimi centri v velikih možganih, ki pri nekaterih dozorijo nekoliko kasneje.
Tretji vzrok je lahko majhna prostornina mehurja za starost otroka. Prostornina mehurja pri odraslih je okrog pol litra, pri petletnikih običajno le do tristo mililitrov. Pri nekaterih je mehur še manjši, lahko tudi pičlih sto mililitrov. Ti otroci hodijo ponavadi pogosteje na potrebo tudi čez dan in težje zadržoijo urin.
Če ima vaš otrok več kot pet let in še vedno ponoči moči posteljo, pa je čas tudi za obisk pediatra, saj bodo otroci ob ustreznih ukrepih do odhoda v šolo skoraj zagotovo prenehali z nočnim močenjem.
Preberite še:
