Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije in drugih virov se s cepljenjem otrok po svetu prepreči 2,5 milijona žrtev na leto. Čeprav se zaradi cepljenja pri nas ne pojavljajo več nekatere zelo hude, tudi smrtne bolezni, kot sta davica in otroška paraliza, pa so se v zadnjem desetletju okrepile razprave o pomenu, varnosti, učinkovitosti in učinkih cepljenja, zato se je zmanjšal delež precepljenih.
Manjša precepljenost
A ker se na območjih z nižjo precepljenosti v Evropi še vedno pojavljajo določene bolezni, je možnost vnosa teh bolezni tudi v Slovenijo, je opozorila Tatjana Mrvič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana To se v zadnjem času dogaja denimo z ošpicami, oslovskim kašljem itd.
V zadnjih letih je delež precepljenih predšolskih in šolskih otrok vztrajno padal, je opozorila Maja Jurjevec z ministrstva za zdravje, zato bo treba poi njenem vložiti več naporav v ozaveščanje javnosti, da bi jim ponudili znanstveno podprte informacije. Po njenih besedah je treba biti pri tem strokoven in profesionalen, pojasniti pa je treba tako dobrobiti cepljenja kot tudi predstaviti tveganja, ki jih je sicer malo.
Kolektivna imunost vsaj 95 odstotkov
Po nedavno podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je precepljenost otrok proti nalezljivim boleznim v zadnjih letih strmo upadala in je pri nekaterih boleznih in v nekaterih regijah že upadla pod mejo, potrebno za zaščito celotne populacije. Ta meja je od bolezni do bolezni različna, v glavnem pa je za vzpostavitev kolektivne imunosti pomembno, da precepljenost znaša vsaj 95 odstotkov.
Precepljenost s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR) je na primer v letu 2014 prvič padla celo pod 93 odstotkov, najslabša je bila v letu 2016 ( 92,3).
OMR - virusne bolezni, ki se prenašajo s kužnimi kapljicami, neposredno (po zraku) in posredno pri stiku (roke, predmeti) z bolnikom.
Zavladala panika
Kot kaže tabela je bila lani, torej leta 2017, precepljenost spet nekoliko višja (93,2). Strokovnjaki to pripisujejo tudi pojavu ošpic pri nas, pa tudi v naši neposredni bližini. V Srbiji na primer od lanskega oktobra beležijo pravo epidemijo: "V celotnem zdravstvenem domu lahko rečemo, da smo zaznali nekoliko povečano povpraševanje na temo ošpic, pa tudi cepljenja do sedaj necepljenih, predvsem v pediatričnih ambulantah," so nam v začetku tega leta, ko smo zabeležili primera ošpic pri nas, dejali v Zdravstvenem domu Ljubljana: "Najpogosteje kličejo tisti, ki so do sedaj zavračali vsa cepljenja," so pojasnili za Žurnal24.
V Ljubljani najslabša precepljenost
V štirih regijah od desetih je bila lani precepljenost s prvim odmerkom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR) višja od 95 odstotkov. Najnižja je še vedno v ljubljanski regiji, le 90,4 odstotna., najvišja pa je bila v Murski Soboti, 96,7-odstotna.
Nalezljive bolezni niso izginile
Po besedah Dr. Maje Sočan z Nacionalnega inštututa za javno zdravnje (NIJZ) gre pri cepljenju za enega najučinkovitejših javnozdravstvenih ukrepov za zmanjšanje bremena nalezljivih bolezni, pred katerimi lahko zaščitimo sebe in svojo okolico: "Nalezljive bolezni niso izginile. Tveganje, da bo povprečni Evropejec zbolel z otroško paralizo ali davico, če nima veselja z eksotičnimi potovanji, je res izjemno majhno. Prav nič pa se ni zmanjšalo tveganje, da zbolimo s tetanusom, saj je bacil tetanusa razširjen, nahaja se v zemlji in nesnagi," je pojasnila Sočanova in dodala, da enako velja za preprečevanje klopnega meningoencefalitisa, kjer se virus prenese zelo hitro, cepljenje pa najučinkovitejša zaščita.
Opustitev obveznega cepljenja bi pomenila veliko tveganje, da bi, če bi zaradi tega stopnja precepljenosti padla pod kritično mejo, prišlo do ponovnega pojava nalezljivih bolezni in epidemij.
Vendar se v splošni in strokovni javnosti predvsem v zadnjih letih pojavljajo celo vprašanja o smiselnosti in potrebnosti ohranitve obveznega cepljenja, bila je celo podana zahteva za ustavno presojo obveznega cepljenja. Ustavno sodišče je leta 2004 podalo oceno v prid obveznemu cepljenju, saj je ocenilo, da korist, ki jo prinaša cepljenje za zdravje posameznika in širše skupnosti, presega morebitno škodo, ki bi utegnila nastati posameznikom zaradi stranskih pojavov.
Pobude za opustitev obveznega cepljenja
Po oceni strokovnjakov je za posameznika tveganje, da bo utrpel zdravstveno okvaro zaradi cepljenja, bistveno manjše od tveganja, ki bi ga zanj pomenila sama bolezen, ker bi lahko povzročila hujše posledice kot cepljenje. V primerih, ko bi cepljenje pomenilo preveliko tveganje za zdravje posameznika, pa zakon omogoča ugotavljanje (trajnih) utemeljenih razlogov za opustitev cepljenja. (Ustavno sodišče, 2004).
NIJZ je nedavno izdal publikacijo o stališčih in odnosu ključnih javnosti do cepljenja pri nas. Anketa med mladimi materami je tudi pokazala, da jih cepljenju zaupa manj kot polovica (47 odstotkov), kar 34 odstotka mater pa je bilo neopredeljenih glede zaupanja v cepljenje, je predstavila Veronika Učakar z NIJZ.
Vprašali slovenske matere
Matere kot viru informacij o cepljenju najbolj zaupajo zdravstvenim delavcem, kot sta zdravnik (85 odstotkov) in medicinska sestra (74 odstotkov). Več kot polovica mater zaupa objavam na spletnih straneh (58 odstotkov), medtem ko je delež mater, ki zaupajo objavam na spletnih forumih ali družbenih omrežjih, zelo nizek (10 oziroma devet odstotkov).
Delež mater, ki so kdaj oklevale pri cepljenju svojih otrok, je 17-odstoten. O tem, da bi otroke cepile, tudi če cepljenje ne bi bilo obvezno, je poročalo le 56 odstotkov mater, kar 23 odstotkov pa je bilo glede tega neodločenih. Ta podatek po njenih besedah kaže na to, da ne bi bilo pametno ukiniti obveznega cepljenja.
Spet neka butasta reklama za cepljenje. To je vojna katere clovestvo ne more dobiti. Virusi in bakterije bodo vedno mutirali. Do sedaj smo preziveli z naravno imunostjo. sedaj jo bomo na racun farmacije v nekaj generacijah izgubili. samo da bomo… ...prikaži več postali odvisni od cepiv. Zamislite se koliko denarja gre za promocijo cepljenja in koliko za promocijo naravne imunosti?