"Duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica vseh duševnih motenj začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta," ob današnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ( NIJZ).
Čeprav v zadnjih letih duševne motnje tako v Sloveniji kot v svetu naraščajo in je slabo duševno zdravje pomemben del družbenega bremena, pa je področje duševnega zdravja in iskanja pomoči zaradi duševnih motenj še vedno stigmatizirano, slabše dostopno in zapostavljeno.
Psihiatrinja in sodelavka v nedavno ustanovljenega inovativnega programa OMRA Mojca Zvezdana Dernovšek je dejala, da državi primanjkuje 25 psihiatrov in približno 40 pedopsihiatrov. Pedopsihiatrija je po njenih besedah podhranjena povsod po svetu. "Na otroke se je pozabilo," je poudarila.
Vse več jih potrebuje pomoč
"Podatki o obiskih zdravstvenega sistema v obdobju od leta 2008 do leta 2015 kažejo, da se je število prvih obiskov otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj izrazito povečalo, na primarni ravni za dobro četrtino na sekundarni pa za 70 odstotkov," opozarja Matej Vinko.
Poraba antidepresivov med mladostniki
Skladno s tem se je drastično zvišala poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri mlajših od dvajset let. V obdobju od leta 2008 do leta 2015 se je poraba povečala za 48 odstotkov, med mladostniki od 15. do 19. leta starosti je bila leta 2015 za 73 odstotkov večja kot leta 2008. Največ obravnav je bilo v starostni skupini med 15. in 19. letom; vzroki zanje pa reakcije na hud stres in prilagoditvene motnje, druge anksiozne motnje, depresivne epizode in motnje hranjenja.
Po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju ima čustvene in vedenjske težave v Sloveniji približno dvajset odstotkov 11-, 13- in 15-letnikov; slaba četrtina jih je poročala o občutkih depresivnosti, 28 odstotkov pa o doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov na teden.
Sicer so šolarji največ poročali nespečnosti, nervoznosti, razdražljivosti in potrtosti. Ob tem so bili bolj zadovoljni mladostniki iz premožnejših družin, ki imajo podporo staršev, vrstnikov in učiteljev. "Družbene, gospodarske, tehnološke, kulturne in druge spremembe, različne oblike negotovosti, pritiski, nove oblike virtualnega življenja, storilnostna naravnanost, stalna uporaba elektronskih naprav in vse manj stika z naravo… vse to ima vpliv na naše fizično in duševno zdravje. Še posebej se to kaže pri otrocih in mladostnikih, kjer ugotavljamo vse več motenj spanja, manj gibanja, vse več sedenja, pojavljajo pa se tudi nove oblike stisk, duševnih težav in motenj," opozarja Helena Jeriček Klanšček, NIJZ.
Letošnji svetovni dan duševnega zdravja je posvečen otrokom in mladostnikom in poteka pod geslom Mladi in duševno zdravje v spreminjajočem se svetu.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob tem poudaril, da bomo spremenili svet, če bomo spremenili odnos do duševnega zdravja. "Nikogar ne smemo pustiti samega," je dodal. Po njegovem so tisti s težavami v duševnem zdravju še vedno potisnjeni na družbeno obrobje. Zdrave družbe bolj vključujejo duševno zdravje v splošni sistem zdravstva in sociale, je opozoril.
