“Mladi zajemajo populacijo od 15 do 29 let, njihovo področje je urejeno s številnimi dokumenti, medtem ko področje otrok, populacija od nič do petnajst let nima niti nacionalnega dokumenta, ki bi urejal področje otrok,” opozarjajo na Zvezi prijateljev mladine Slovenije.
Ker vedno znova ugotavljajo, da v Sloveniji nimamo dovolj dobro povezane, usklajene in koherentne politike na področju uveljavljanja otrokovih pravic, njihov Nacionali odbor za otrokove pravice predlaga vladi oblikovanje Sveta za otroke.
Ne uporabljajo varnih in prijaznih sob
Delo državnih organov je po njihovih izkušnjah preveč sektorsko razdobljeno in zaradi nepovezanosti tudi neučinkovito, zlasti pri reševanju problemov, ki zadevajo več ministrstev, vladnih služb ter vlade v celoti. Našteli so nam le nekaj večjih težav, s katerimi se v Sloveniji soočamo na sistemski ravni in že te so ogromne: “Če pogledamo področje sodišč … Sodniki ne uporabljajo varnih, prijaznih sob za zaslišanje otrok, čeprav so te na voljo, postopki so še vedno predolgi, sodniki nimajo obveznega usposabljanja za delo z otroki.”
Dodajajo, da Slovenija še vedno nima ustrezno zakonsko urejene ničelne tolerance do nasilja nad otroki. Dolgoletni, kvalitetni in državi še kako potrebni programi, v katere so vključeni otroci, pa niso finančno podprti. “Problematika otrokovih pravic v Sloveniji je pravna, strokovna in institucionalna nepovezanost, politična neodločnost, socialna neobčutljivost ter neizobraženost,” naštevajo.
Le zato, da smo se z njim bahali
V predlogu za oblikovanje Sveta za otroke so zapisali, da je bil Program za otroke in mladostnike 2006 – 2016 dobra osnova povezovanja in skupnega sodelovanja vseh ključnih akterjev. “Pripravljen je bil cello Akcijski načrt za uveljavitev programa, ki pa se ni izvajal,” opozarjajo. Dodajajo, da so ogorčeni nad dejstvom, da je bil program pripravljen le za to, da ga je država poslala in predstavila mednarodnim organizacijam, dejansko pa se v Sloveniji ne izvaja.
Ocenujejo, da je Svet za otroke nuja, saj bi na podlagi ustave, konvencij in zakonov izvajal usklajevalne naloge ter spremljal politiko in ukrepe za zaščito največje koristi otrok. Spremljal bi postopke podpisovanja, ratifikacije in uveljavljenja novih mednarodnih pogodb ter spremljal uresničevanje že sprejetih mednarodnih obveznosti države. Med drugim bi dajal mnenja o predlogih zakonov in drugih aktov s področij, ki zadevajo otrokove pravice in ugotavljal in ocenjeval položaj otrok v družbi.
anja.scuka@zurnal24.si
