Dokaj toplo vreme, ki smo mu bili priča v teh zadnjih oktobrskih dneh, sicer dobro vpliva na naše počutje, vendar se že pojavljajo prve viroze in prehladi.
Pacienti najpogosteje navajajo povišano telesno temperaturo, občutek mrazenja, suh dražeč kašelj, draženje v grlu in žrelu, utrujenost, glavobol, so nam sporočili iz mariborskega zdravstvenega doma, kjer že zaznavajo nekoliko povečan obisk: "Na odpornost organizma vplivajo velike temperaturne razlike, ki se odražajo v hladnih nočeh in jutrih in otoplitev čez dan in so najpogostejši razlog za pojav prehladov in viroz. Otroci so združeni v vrtcih in šolah, predvsem v zaprtih prostorih, kjer je možnost okužbe še večja," pojasnjuje Milena Frankič, glavna medicinska sestra Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Dodaja, da se oglašajo tudi pacienti z črevesnimi okužbami, za katere so značilni slabost, bruhanje in driska.
"Znaki prehlada in viroz, ki prizadenejo zgornje dihalne poti, se pojavljajo postopoma in trajajo običajno do sedem dni. Tudi prebolevanje viroze lahko močno izčrpa telo. Pacient naj počiva, le tako si bo organizem prej opomogel, s tem ko je pacient izoliran od drugih, pa ne prenaša okužbe naprej. Potrebno je uživati dovolj toplih napitkov in med. V primeru visoke temperature in bolečin lto blažimo z zdravili za zniževanje temperature, ki imajo tudi protibolečinski učinek, na pirmer Asprin, Lekadol... Prostori za bivanje naj bodo prezračeni in primerno ogreti," svetuje glavna medicinska sestra.
Prvi so na vrsti otroci
Kako je v tem času v osrednji Sloveniji, smo povprašali v največji zdravstveni dom v državi. Čeprav so nam odgovorili, da trenutno v njihovih ambulantah ne opažajo povečanega števila prehladnih obolenj, se bo po po padcu zunanjih temperatur stanje zelo hitro spremenilo, dodajajo: "Običajno pa se res najprej poveča število prehladnih obolenj predšolskih ter šolskih otrok in mladine, temu sledijo odrasli. Zlasti smo pozorni pri osebah, kjer obstaja večja možnost, da bi prišlo do zapleta pri prehladnem obolenju, to so dojenčki, starejše osebe, kronični bolniki. Vsem pa seveda svetujemo cepljenje proti gripi," so nam odgovorili na Zdravstvenem domu Ljubljana.
Respiratorni virusi največje tveganje predstavljajo za dojenčke in majhne otroke, pri katerih poleg prehlada lahko povzročijo resnejša obolenja dihal. Pri dojenčkih in majhnih otrocih do drugega leta starosti je najpogostejša okužba z respiratornim sincicijskim virusom.
Pri ogroženih skupinah se zato namesto običajnega prehlada lahko razvijejo resni zapleti, kot so bronhiolitis, pljučnica, dihalna odpoved, dihalni premori, celo nenadna smrt.
Da gre za viruse, ki lahko povzročijo veliko breme bolezni, govori že statistika, saj so akutne okužbe dihal v Sloveniji najpogostejši vzrok za obiske osebnega zdravnika in najpogostejši vzrok začasne odsotnosti z dela. Sicer pri večini zdravih otrok in odraslih oseb virus povzroči le prehlad in ne pušča posledic, pri ogroženih skupinah pa je večja verjetnost hujšega poteka bolezni.
Kako kašlja vaš otrok?
Kašelj je pri otrocih pogostejši kot pri odraslih. Tudi zdravi otroci kašljajo. Seveda kašelj lahko pomeni simptom bolezni ali bolezenskega stanja: "Zvok otrokovega kašlja je lahko različen. Zdravnik vas običajno vpraša ali otrok mokro ali suho kašlja. O suhem kašlju govorimo kadar je kašelj dražeč, lahko se pojavlja v napadih in ob njem otrok ne izkašljuje. Moker kašelj je običajno izrazitejši, ob njem lahk otrok izkašlja tudi sluz iz dihalnih poti. Kadar ob kašlju otrok izbruha sluz je ta običajno iz zgornjih dihal, predvsem iz nosu, saj je pri majhnem otroku težko iz nosu očistiti vso sluz, ki nastaja ob prebolevanju okužbe zgornjih dihal," pojasnjujejo na Nacionanem inštitutu za javno zdravje (NIJZ):
Najpogostejši vzroki za kašelj pri otrocih so:
- okužbe dihalnih poti – največkrat okužba zgornjih dihalnih poti
- prehlad, lahko tudi okužba spodnjih dihalnih poti – bronhiolitis, pljučnica,
- aspiracija tujka,
- astma,
- prirojene bolezni dihal,
- kašelj iz navade.
Otrok, ki kašlja in je mlajši od teh mesecev, mora takoj zdravniku
Če ima ob kašlju težave z dihanjem, kar pomeni povišano frekvenco dihanja v spanju, dihanje s trebuščkom, ugrezanje medrebrnih prostorov, je ravno tako treba obiskati pediatra. K zdravniku je traba še:
- otroku se je med hranjenjem ali igranjem zaletelo (hrana, majhni koščki igrač,…)
- ima več dni visoko telesno temperaturo, je zelo utrujen, zavrača tekočino in hrano,
- ima moker kašelj ob katerem izkašljuje rumeno ali zeleno sluz,
- ima kašelj z napadi težkega dihanja in ob kašlju bruha,
- če je v bližini več oseb s takšnimi simptomi,
- kašlja več kot dva tedna brez vmesnega izboljšanja stanja.
Zdravnik bo opravil preiskave in to glede na stanje otroka. Odločil se bo za preiskavo krvi, za določitev vnetnih parametrov in diferencialne krvne slike: "Otrok bo mogoče moral na rentgensko slikanje prsnega koša, mikrobiološke preiskave – bris nožno-žrelnega prostora na virusne povzročitelje, žrela na atipične bakterije, izmeček na patogene bakterije. Za teste pljučne funkcije se bo zdravnik odločil predvsem pri sumu na astmo, za bronhoskopijo – ob sumu na aspiracijo tujka," navaja NIJZ.
Kako se kašelj zdravi?
Pri virusnih okužbah je zdravljenje enako kot pri prehladu. Pri bakterijskih okužbah otroku zdravnik predpiše ustrezen antibiotik. V kolikor je otrok pogoltnil tujek bo morda potrebna bronhoskopija. Za poseg je potrebna splošna anestezija, kar pomeni sprejem v bolnišnico. V kolikor otrok kašlja zaradi astme bo prejel ustrezna zdravila in navodila.
Seveda, gremo promovirat tablete in cepljenje, to najbolj pomaga pri vseh boleznih.