Po ocenah strokovnjakov ima težave v duševnem zdravju med deset in dvajset odstotkov otrok in mladostnikov, a v Sloveniji naj bi imeli dostop do psihiatra le trije ali štirje odstotki.
Kot so opozorili na posvetu združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo, je zaradi razpada multidisciplinarnov timov na področju otroške psihiatrije sodelovanje vseh služb včasih odvisno od osebnih poznanstev, ni pa to sistematično urejeno.
Največ težav v podravski in pomurski regiji
Po besedah Nataše Potočnik Dajčman iz združenja, ki je organiziralo posvet, multidisciplinarna tima za otroško psihiatrijo obstajata le v zdravstvenem domu Kranj in v Mariboru. Opozorili so tudi na pomanjkanje pedopsihiatrov, zlasti v pomurski in podravski regiji.
Na teh območjih je po besedah Nuše Konec Juričič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje največ hospitaliziranih otrok zaradi duševnih težav.
Privezani in pod vplivom pomirjeval
Ravnateljica Vzgojnega zavoda Planina Leonida Zalokar je opozorila, da v Sloveniji sploh ni zaprtega oddelka za otroke. Tako približno sto otrok na leto zapirajo v varovane psihiatrične oddelke za odrasle, kar je po njenem mnenju popolnoma neustrezno, saj tam ni prilagojena skrb za otroke. Po njenih besedah naj bi na teh oddelkih uporabljali proti otrokom prisilne ukrepe, povečini naj bi bili privezani in pod vplivom pomirjeval.
A ob tem je opozorila, da podlago za zapiranje otrok na zaprte psihiatrične oddelke za odrasle, daje 15. člen zakona o duševnem zdravju. "Sramota, da to piše v zakonu," je dodala.
Prepozno do diagnoze
Po njenih izkušnjah so tudi otroci vedno bolj bolni, pri njih se kaže izrazita agresivnost. Težava je v tem, da ne dobijo pravočasno diagnoze in ustrezne oskrbe, zato se težave stopnjujejo. A šele ko pridejo do diagnoze, strokovnjaki v vzgojnem centru lahko prilagodijo metode dela s tem otrokom.
Da je treba imeti ustrezno in sistemsko urejeno skrb za duševno zdravje otrok, kaže tudi podatek, da se večini duševne težave začnejo pred 14. letom, ne glede na to, kdaj jim potem postavijo diagnozo.
Težave že zelo zgodaj
Najpogostejše motnje v predšolskem obdobju so motnje izločanja, spanja, otroške motnje hranjenja, strah in tesnoba, samotolažilne navade in pervazivne razvojne motnje. V šolskem obdobju imajo otroci najpogosteje hiperaktivne motnje z motnjo pozornosti, težave imajo tudi s strahom, tesnobo, glavoboli in somatizacijskimi motnjami, depresijo, tiki, obsesivno kompulzivnimi motnjami in vedenjskimi motnjami.
Psihične težave v puberteti
V puberteti pa prevladujejo razpoloženjske motnje, od tega najbolj depresija, anksiozne motnje, samodestruktivno vedenje, obsesivno kompulzivne motnje, somatizacijske motnje, zlorabe drog in alkohola, motnje hranjenja, shizofrenija in bipolarna motnja razpoloženja.
V zadnjih letih število obiskov pri pedopsihiatrih narašča, število hospitalizacij otrok zaradi duševnih težav pa upada. Upada tudi število samomorov mladostnikov in otrok, čeprav še vedno na leto zaradi tega umre od šest do 18 otrok.
Stanje celo slabše
Zalokarjeva in Potočnik Dajčmanova sta tudi opozorili, da se v preteklih 20 letih na področju psihiatrije otrok v Sloveniji ni veliko naredilo, stanje se po besedah Zalokarjeve celo slabša. Politika je po njunih besedah le ustanavljala različne delovne skupine, da bi jih začasno utišali, na koncu pa nihče ni udejanjil dokumentov oz. priporočil, ki so jih pripravile delovne skupine.
dezurni@zurnal24.si
Po ocenah strokovnjakov ima težave v duševnem zdravju med deset in dvajset odstotkov otrok in mladostnikov,kar se pozna še danes med našimi oblastneži. Se strinjam ,da bi jih morali zamrežiti za vedno .
Če nadaljujem... v Avstriji NISO potrebovali diagnoze, da so začeli s pedagoškimi ukrepi pri mojem sinu. Skupaj z raztrupljanjem se je sinu stanje izboljšalo do te mere, da gre lahko v normalno šolo, ne v šolo z učenci s posebnimi… ...prikaži več potrebami. Ne upam si niti zamišljati, kako bi bilo, če bi ostali v Sloveniji. Za to, da bi dobili specialnega pedagoga, bi potrebovali potrjeno diagnozo, za katero se je tudi v Avstriji izkazalo da diagnostik potrebuje več obravnavanj in več časa - pri nas je trajalo eno leto in pol ter 3-je obiski pri diagnostiku. Še dobro, da je specialnega pedagoga dobil takoj ob vstopu v vrtec.
In dohtariada govori o hudih učinkih 1 na miljon. Saj vem kako to gre... otrok dobi vnetje možganske ovojnice po cepljenju, dohtariada zanika, greš v tujino pravi zdravniki to potrdijo. Posledica so možganske poškodbe, pojavi se agresija ipd... ko selektivno… ...prikaži več odstraniš strupe, ki so bile v cepivu, tudi otrok postane manj agresiven, bolj komunikativen ipd. Se pravi, če cepiva ne bi bilo, otrok ne bi dobil možganskih poškodb. In to, da je 1/5 otrok že takih, je to zelo velik ALARM!!!! Se spomnim, ko je zdravnik, ki je zdravil rudarje v Idriji zaradi zastrupitve z živim srebrom, govoril o duševnih motnjah odraslih (slične ali včasih celo enake avtističnim), ki jih je pozdravil ali vsaj omilil z razstrupljanjem. Za današnjo dohtariado pa je očitno postala duševna motnja danes trend in za nekatere celo marketinška niša in priložnost za zaposlitev, ter višanje "zdravniških" plač.