Stres in njegove negativne posledice niso značilne le za odrasle, ampak tudi za otroke in mladostnike. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da obremenjenost in stiske otrok ter mladostnikov pogosto izvirajo iz nejasnega, negotovega in protislovnega položaja otrok in mladostnikov v naši družbi, razpada zavezujočih pravil ter življenjskih usmeritev, podaljševanja in zahtevnosti šolanja, vse večjih družbenih, starševskih ter lastnih pričakovanj, nenehne potrebe po dokazovanju in uspehu za vsako ceno.
Pogosto povezan s šolo
Opozarjajo, da otroci niso najbolje prilagojeni na doživljanje velikih obremenitev, negotovosti in z njimi povezanega stresa in stisk, zato se že v mlajšem obdobju lahko pojavljajo različne težave ali motnje. "Ugotavljamo, da so največji stresi pri otroku in mladostniku pogosto povezani s šolo, zato je pomembno, da otroke učimo, kako se soočati s stresom v šoli, kako se sproščati in se zavedati svojih misli, čustev in reakcij," pravi Helena Jeriček Klanšček z NIJZ, ki pri tem opozarja na zelo pomembno vlogo družbe, staršev in šole, pa tudi učitelja, ki lahko pomaga učencem prepoznati znake stresa in jih nauči različnih strategij za spoprijemanje z njim.
Pomembno je tudi, da učitelj najprej sam pri sebi prepozna stres in si zna pomagati. Razlikovati mora med tem, kaj je njegov problem in kaj je problem učenca. Kaj lahko za to naredi vsak sam in kaj v medsebojni interakciji učenec - učitelj in učitelj - starši.
Opozarjajo, da prepoznavanje stresnih motenj ni enostavno. "Svojevrsten izziv je, kako prepoznati, da smo sami pod stresom, in kako si pomagati. Velik izziv pa je tudi, kako pomagati drugim. Pri otrocih in mladih je to še težje, saj so nekateri znaki stresa lahko enaki kot so znaki povsem običajne mladostniške krize ali lažje duševne motnje," je pojasnila Helena Jeriček Klanšček. Dodaja, da je obdobje otroštva in odraščanja zaradi telesnih, duševnih in drugih sprememb že samo po sebi zahtevno ter stresno. Otrok in mladostnik se poleg tega soočata s stalno novimi zahtevami, pričakovanji, obveznostmi, ki mu jih nalaga njegova neposredna okolica. “Nekateri posamezniki se v tem burnem obdobju znajdejo bolje, se prilagodijo in učinkovito odzivajo, drugi pa so pri tem manj uspešni ali celo neuspešni. Bolj ranljivi so tisti otroci in mladostniki, ki v družini nimajo ustrezne ekonomske, socialne in druge opore in ki imajo težave šoli,” opisuje.
Govorimo o spoprijemanju s stresom
V zadnjih letih so na področju duševnega zdravja priča številnim spremembam v pristopih in metodah, kako se lotevati krepitve duševnega zdravja in preprečevanja duševnih motenj: “Vse bolj se poudarjajo pozitivni vidiki duševnega zdravja, na primer pozitivna samopodoba, zadovoljstvo, sprostitev, učinkovita komunikacija, izražanje čustev in drugo.” Pravi, da ne govorimo več toliko o premagovanju, ustavljanju, obvladovanju stresa, ampak o spoprijemanju s stresom, soočanju tukaj in zdaj, čuječnosti, skrbi zase, zavedanju svojih misli, čustev ter reakcij, zdravilnih učinkih smeha, uravnoteženem življenju in tako dalje.
NIJZ je v letošnjem letu v vseh slovenskih regijah izvedel sklop izobraževanj o duševnem zdravju, v maju in juniju pa bo izvedel še izobraževanja Ko učenca strese stres za pedagoške delavce. Ob tej priložnosti pa so na NIJZ prenovili in nadgradili priročnik z naslovom Ko učenca strese stres z novimi vsebinami in vajami.
Priročnik je namenjen učiteljem, da bi lahko prispevali k učinkovitemu spoprijemanju učencev s stresom in krepitvi njihovega duševnega zdravja. Priročnik je sestavljen iz teoretičnega dela, ki obsega poglavja na primer o tem kaj je stres, kaj stresa otroke in mladostnike, kako se kaže stres pri otrocih in mladostnikih, o načinih spoprijemanje s stresom, kaj lahko naredi učitelj in tako dalje. Pomemben je praktični del, kjer so vaje za različne priložnosti, ki jih lahko učitelj uporabi pri mlajših ali starejših učencih, ki vključujejo spodbujanje razmišljanja o sebi, pomagajo pri prepoznavanju znakov in simptomov stresa ter učijo različnih načinov spoprijemanja s stresom in tako dalje.
Novost prenovljenega priporočnika je poglavje o čuječnosti. “Številne raziskave kažejo pozitivne učinke čuječnosti tudi pri otrocih in mladostnikih, saj pripomore k otrokovi boljši pozornosti, boljšemu kratkoročnemu spominu in posledično uspešnejšemu učenju, poleg tega pa tudi zavedanju notranjega in zunanjega dogajanja, samorefleksiji, razumevanju kako delujejo misli in čustva, manjši impulzivnosti. Dolgoročno pripomore tudi k boljšemu splošnemu počutju in manjšemu občutenju stresa ter boljšim medosebnim odnosom, saj boljše opazovanje in razumevanje sebe pozitivno vpliva tudi na boljše razumevanje drugih," je navedla Maja Bajt z NIJZ.
Čuječnost je po njenih besedah vadba zavestnega življenja - boljšega zavedanja zunanjega okolja in notranjega doživljanja. Pri otrocih in mladostnikih po njenih besedah vadimo in krepimo predvsem posamezne elemente čuječnosti: čas zase, za razmislek, za umiritev; usmerjanje pozornosti, zavedanje in sprejemanje zaznav iz zunanje okolice; usmerjanje pozornosti, zavedanje in sprejemanje notranjega doživljanje, brez presojanja in spreminjanja; opazovanje sebe iz vidika tretje osebe; zavedanje dogajanja, zavedanje, da vse misli in čustva naposled minejo.
