"Očka ima zelo pomembno vlogo pri dojenčku; v prvi vrsti pa je še vedno najpomembneje to, da ima rad njegovo mamo, ji pomaga in je sočuten do nje. To otrok čuti ter je miren in zadovoljen. Očka daje oporo obema – mami in dojenčku," pravi Gabi Grm, družinska terapevtka in intuitivna svetovalka.
Po najboljših močeh
Očetje se trudijo po svojih najboljših močeh poskrbeti za dojenčka, vendar se prav tako izgubijo v svojih strahovih kot mame, tako da je sočutje obeh izjemnega pomena za mir v družini. Očka lahko skrb za malčka prevzame zelo preprosto – ko mamica podoji dojenčka, ga vzame k sebi in pri njem podre kupček. Ko joče, ga očka prenaša naokoli in pocrklja, ga pelje z vozičkom na sprehod in ga – če ne pije več pri mami – nahrani. "Menjava pleničk in kopanje z očkom sta prava zabava," poudarja terapevtka.
Primaren dotik
Dotik je primaren pri obeh starših – pri mami ima pri tem najpomembnejšo vlogo dojka, pri očetu pa božanje. Očka začuti dojenčka v naročju, ko ga nežno stisne k sebi, ga pogleda in povonja. "Moški so zelo čutni, le družba jim je prikrojila neko hladnost, ki pa je daleč od resnice," dodaja Grmova. Očka je zelo pomemben od rojstva naprej – otrok ga čuti, prepoznava njegov glas in dotik ter mu nekoč to vrne z nasmehom ... Pomemben je tako pri dečkih kot deklicah.
Partnerska podpora
Očetje se potrudijo po svojih najboljših močeh, tudi če niso tako spretni kot mamice – konec koncev so one z otrokom ves dan in so zato spretnejše z njim. Bodimo jim hvaležne, ko se trudijo okrog dojenčka, in še bolj se bodo odprli, saj si želijo, da bi bile me zadovoljne in nasmejane. "Kadar se partnerja med seboj dopolnjujeta, se čutita tako v dobrem kot v stiski. Če mamica pri očku opazi vidne poteze obraza, ki kažejo na negotovost, mu seveda lahko pomaga tudi z besedami potrditve, kako odlično mu gre," o tem, kako lahko partnerica pomaga očetu, razlaga terapevtka.
