Prvi torek v maju je svetovni dan astme, zaradi katere po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) trpi 300 milijonov ljudi. Je ena od najpogostejših kroničnih pljučnih bolezni, pogostost se veča zlasti na razvitih območjih z več alergijskimi boleznimi, navaja spletna stran Klinike Golnik. Astmo je večinoma mogoče uspešno zdraviti. Astma je najpogostejša kronična bolezen pri otrocih, vendar jo je mogoče nadzorovati z različnimi načrti za preprečevanje in zdravljenje, navaja WHO.
Globalna iniciativa za astmo (Gina) navaja, da letošnji dan astme poteka pod geslom Odkrivanje zmot o astmi. Dodali so, da tema poziva k odpravljanju mitov in napačnih predstav o astmi. Med razjasnjenimi miti so tako tudi, da astma ni nalezljiva, lahko pa virusne okužbe dihal povzročajo napade astme. Pojavi se lahko v kateri koli starosti, astmatiki pa so lahko tudi vrhunski ali rekreativni športniki, če astmo dobro nadzorujejo.
Najmočnejši dejavniki tveganja za razvoj astme so izpostavljenost na alergene, kot so pršice v posteljnini in preprogah, onesnaževanje, cvetni prah, plesni in cigaretni dim.
Virusne okužbe dihal lahko povzročajo napade astme
Sicer so astmatiki v skupini tistih, za katere okužba z novim koronavirusom pomeni večje tveganje. "O astmi kroži kar nekaj mitov. Velja za bolezen otrok, ki naj bi jo s starostjo prerasli, a to ne drži. Astma se lahko pojavi v katerikoli starostni skupini in ni ozdravljiva. Ne gre za nalezljivo bolezen, lahko pa virusna okužba poslabša osnovno bolezen," opozarja Maruša Ahačič, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pulmologiji pri Zbornici – Zvezi.
Posledice so lahko tudi zelo hude
Pri nekaterih bolnikih se simptomi lahko poslabšajo med telesno aktivnostjo ali ponoči. Nezdravljena astma lahko pri nekaterih ljudeh vodi v preoblikovanje dihalnih poti in trajno okvaro pljuč. Ob hudem poslabšanju astme lahko bolniki tudi umrejo, a je zaradi sodobnega zdravljenja z zdravili teh primerov bistveno manj kot v preteklosti.
dezurni@zurnal24.si
