Na urgenci so ji izstavili račun: Niti pomislila nisem, da moram otroka sredi noči naročiti

Že leta so nenujni pregledi v skladu s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja na urgenci plačljivi, kar velja tudi za pediatrične primere. Presojo, ali gre za nujno ali nenujno zdravstveno storitev, opravi zdravnik in bolnika seznani s plačilom.   

A v času pandemije se je definicija, kaj je nujen pregled, hudo zaostrila, opozarja bralka. "Na telefon so vsi nedosegljivi, tako da se je nemogoče naročiti na pregled. Še več, če pripelješ bolnega otroka ponoči na Metelkovo, kar se je zgodilo meni, ti zaračunajo, saj se nisi predhodno naročil in ti napišejo opomin, kot malemu otroku," pravi bralka, ki meni, da je stanje prešlo vse meje.

Zdravilo ni pomagalo, zato je prišla na urgenco

Kot pojasnjuje, je njen triletni otrok imel ponoči hude bolečine v ušesu in ker zdravilo Calpol ni pomagalo, se je po dveh urah joka obrnila na Pediatrično nujno medicinsko pomoč (PNMP) v Zdravstvenem domu Ljubljana.

A tam ju je medicinska sestra najprej opozorila, da bi morala pred prihodom poklicati in se naročiti na pregled. "Ker se to pred pandemijo ni počelo, tudi tokrat nisem klicala, niti nisem pomislila, da moram otroka sredi noči naročiti," je pojasnila bralka.

Ob sprejemu jo je tudi zdravnica opozorila, da bi se morala naročiti, poleg tega je ocenila, da otrokovo zdravstveno stanje ni nujno, zato ji bo morala storitev računati.

Zaradi pandemije se morajo vsi naročiti

ZD Ljubljana

Bralka sicer razume, da so razmere zaradi covida-19 zaostrene, vendar "vseeno menim, da to ni način niti pristop. Še bolj sem mnenja, da ni primerno, da mora starš ponoči, ko otrok neutolažljivo joka in ne zna povedati, kaj vse boli, klicati in prositi za termin". 

"Naj dodam, da sem bila vedno in bom na strani zdravnikov, razumem, kako preveč obremenjeni so, razumem, da ni kadra in da je situacija s pandemijo povzročila marsikaj slabega. Menim pa tudi, da nekateri izkoriščajo nova pravila, nov sistem in to se mi ne zdi prav," je sklenila.

Številne bolnišnice so nenujne storitve na urgenci začele zaračunavati v skladu s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj so zdravniki ugotovili, da zdravstvene težave veliko pacientov ne zahtevajo nujnega zdravljenja in bi jih pacienti lahko urejali pri osebnem zdravniku. Presojo, ali gre za nujno ali nenujno zdravstveno storitev, opravi zdravnik.  

ZD Ljubljana: V primeru nenujnih stanj je pregled plačljiv

Za pojasnila smo se obrnili na ZD Ljubljana, kjer so nam pojasnili, da "nujna medicinska pomoč pomeni izvajanje nujnih ukrepov medicinskega in zdravstvenega osebja pri bolniku, ki je zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožen, oziroma bi lahko zaradi bolezenskih znakov v kratkem času prišlo do ogroženosti življenja in zdravja". V primeru nenujnih stanj pa je pregled plačljiv. Med nujna stanja v pediatriji spadajo:

• motnje zavesti (denimo omotica, pretirana razdražljivost)
• krči oziroma konvulzije (epileptični napad, vročinski krči)
• težko dihanje
• bolečina (nenadno nastale močne bolečine, ki se stopnjujejo in se po protibolečinskih zdravilih v uri ali dveh ne umirijo oziroma se le za kratek čas)
• neustavljivo bruhanje in nezmožnost vnosa tekočin
• zelo pogosto odvajanje tekočega blata in nezmožnost vnosa tekočin (več kot šestkrat dnevno s primesjo krvi, obilne sluzi, mrzlico ali izpuščajem)
• sistemske alergijske reakcije (srbenje, koprivnica, rdečica, otečene ustnice, težko dihanje, omotica, trebušni krči, bruhanje, nezavest)
• vročina, ki po uporabi antipiretikov v 1-2 urah ne pade za vsaj stopinjo (nad 39 °C, oziroma nad 38 °C pri novorojenčku, nad 38 °C pri sicer neprizadetem otroku, mlajšem od 2 let, ki traja dlje kot 48 ur ali nad 38 °C pri sicer neprizadetem otroku, starejšemu od 2 let, ki traja dlje kot 4 dni)
• večja gnojna vnetja kože in večje lokalne reakcije po pikih žuželk
• poškodbe
• tujek ali sum na tujek
• neiztisljiv izpuščaj, podkožne krvavitve
• opekline
• podhladitev, pregretje
• zaužitje oziroma izpostavljenost strupenim snovem
• nenadna poslabšanja kroničnih bolezni
• samomorilnost.

Pacientom svetujejo, naj se poslužijo uradnih pritožbenih poti

Otrok bralke je sicer po njenih navedbah imel dva simptoma, ki terjata nujno obravnavo, in sicer vročino, ki kljub uporabi Calpola ni padla, ter bolečino, ki se kljub protibolečinskim zdravilom ni umirila.

A ker želi bralka ostati anonimna, na ZD Ljubljana primera ne morejo komentirati, saj bi za to potrebovali konkretne podatke otroka. Iz zgodbe pa ne morejo sklepati, ali je bil primer nujen ali ne, pravijo. "V takšnih primerih pacientom svetujemo, da se poslužijo uradnih pritožbenih poti, saj se v tem primeru pregleda triažni zapisnik in zapisnik zdravnika, ki primer tudi pojasni in na ta način mnogo lažje odgovorimo, ali je bil pregled nujen ali ne," pravijo.

Koliko primerov so v zadnjem letu kategorizirali kot nenujne in jih zaračunali, ne vedo, saj posebne evidence ne vodijo.

Prednost pri obravnavi imajo najbolj življenjsko ogroženi po triažnem postopku, dojenčki do tretjega meseca starosti, otroci z rakavimi boleznimi, otroci s posebnimi potrebami ter otroci, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje.

Izvajalec lahko ceno storitev določi sam

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) podobno pojasnjujejo, da se storitve, opravljene v času dežurstva, štejejo za standardne le, če predstavljajo nujno medicinsko pomoč oziroma nujno zdravljenje. V takih primerih stroške storitev v celoti krije obvezno oz. dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Nenujnih storitev v času dežurne službe pa ZZZS ne plačuje, ker predstavljajo glede na čas izvedbe nadstandardne oziroma izvenstandardne storitve. V skladu s pravili lahko tako izvajalec zdravstvenih storitev od bolnika, ki želi nadstandardno storitev, zahteva plačilo iz lastnega žepa – po ceni, ki jo sam določi. Če izvajalec od zavarovane osebe neupravičeno zahteva plačilo ali doplačilo, pa ima zavarovana oseba pravico zahtevati povračilo od zavarovalnice.

Za odstranitev klopa v PNMP denimo zaračunajo 30 evrov. Celoten cenik je dostopen na tej povezavi.

Pred izvedbo storitve mora pacient podpisati pisno soglasje o izvedbi samoplačniške storitve

Poudarjajo pa, da mora izvajalec zdravstvenih storitev bolnika vnaprej natančno seznaniti z razlogom za samoplačništvo in za kakšno vrsto nadstandarda gre (torej, če je to denimo storitev, opravljena izven delovnega časa ipd.). Poleg tega mora zavarovano osebo tudi seznaniti, da izvenstandardne storitve niso pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in zato zanje pri ZZZS ne more zahtevati povračila. Še več, za izvajanje storitev na samoplačniški način mora izvajalec pridobiti pisno soglasje zavarovane osebe.

"V času dežurne službe (kakor tudi sicer) ima diskretno pravico in dolžnost ugotavljanja, kdaj je storitev nujna oziroma neodložljiva, le zdravnik. Kadar ima dežurna ekipa opravka z bolnikom, ki potrebuje nujne storitve, jih obvezno opravi, kljub morebitnemu dvomu, če ima bolnik status zavarovane osebe (odsotnost kartice zdravstvenega zavarovanja ali potrdila). Nudenje prve pomoči je zagotovljeno vsakemu posamezniku ne glede na to, ali ima status zavarovane osebe oz. potrjeno kartico zdravstvenega zavarovanja ali napotnico osebnega zdravnika oz. ali gre za tujca, ki nima urejenega zavarovanja," pojasnjujejo na ZZZS.

Že medicinska sestra ali zdravstveni tehnik ocenita nujnost stanja zaradi sestavljanja vrstnega reda

O nujnosti storitve torej odloča zdravnik, običajno pa še pred pregledom pri zdravniku triažni pregled opravi tudi medicinska sestra ali zdravstveni tehnik z namenom, da se čimprej oceni nujnost stanja in vrstni red obravnave pacientov. "V zvezi s tem je v urgentnih centrih bolnišnic uveden poseben protokol in triaža po t. i. manchesterskem modelu. Urgentni center in služba nujne medicinske pomoči je torej namenjena obravnavi nujnih zdravstvenih storitev, nenujne storitve pa zato niso pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato so takšne storitve samoplačniške, njihove cene pa določajo izvajalci sami (prosto na trgu)," dodajajo.

Na ZZZS predlagajo, da v primeru suma na kršitev pravic pacienti pritožbo naslovijo najprej na zdravstveni dom, kjer so jih obravnavali, če z obravnavo pritožbe niso zadovoljni, pa se lahko obrnejo na zastopnika pacientovih pravic ali na območno enoto ZZZS..

V mejnih primerih storitev ne zaračunavajo

Zdravniki kljub vsemu opozarjajo, naj se bolniki, ki so v strahu, da je njihovo stanje resno, nikakor ne bojijo priti na urgenco. V mejnih primerih storitev načeloma ne zaračunavajo, poleg tega pa bolnikom takoj ponudijo informacijo, ali njihovo zdravstveno stanje zahteva nujno ali nenujno obravnavo, nato pa morajo bolniki, kot že rečeno, pred pregledom še podpisati dokument o samoplačniški obravnavi, če se zanjo odločijo.

nina.sprohar@styria-media.si