Starši, ne jezite se, če bo vaš malček ustvarjalen z brivsko peno po okenskem steklu ali ogledalu. Tako se uči grafomotoričnih sposobnosti.
Pisanje je tako sredstvo komunikacije kot tudi vsakodnevna življenjska spretnost. Kljub temu da otroci za pisanje in opravljanje drugih tako imenovanih finomotoričnih nalog dnevno porabijo približno od 30 do 60 odstotkov šolskega časa, v obdobju šolanja predstavlja dva do trikrat pogostejšo težavo kot branje.
V obdobju osnovnošolskega šolanja ima veliko otrok težave pri pisanju, pri čemer se pri 10 do 30 odstotkih teh otrok težave brez obravnave ne izboljšajo. Sem sodijo težave s čitljivostjo, avtomatizacijo, s hitrostjo, napačnim položajem in držo telesa, slabim ocenjevanjem velikosti črk in presledkov, s pomnenjem črk in njihovih oblik ...
Fotografija je simbolična.
Žurnal24 main
Motnja v grafomotoričnem razvoju pa se kaže že pred samim vstopom v šolo, in sicer v neskladnem gibanju, nespretnosti pri oblačenju in obuvanju, slabi orientaciji in motorični izpeljavi. „Čečkanje“ se namreč začne že pri enem letu. Čeprav je dvoleten otrok že zmožen pincetnega prijema, lahko do vstopa v šolo zamenja še par drž pisala. Določene grafomotorične lastnosti se med dvema in pol ter tremi leti kažejo s poskušanjem risanja kroga, pri čemer prvi poizkusi spominjajo na vse kaj drugega kot krog. Tu je nujna potrpežljivost staršev, grafomotoričnih sposobnosti otrok se namreč ne da nadomestiti s spretnim tipkanjem po računalniški miški, tipkovnici ali pametni tablici.
V predšolskem obdobju lahko spodbujamo razvoj grafomotorike z aktivnostmi, ki so namenjene razvoju fine motorike s prijemanjem, izpuščanjem predmetov, igranjem z žogo, s spodbujanjem pincetnega prijema s pobiranjem drobnih predmetov, z nizanje perlic, oblačenje in slačenje, gnetenjem, delanjem vozlov, trganjem papirja, igranjem z žogo, leplenjem in mnogimi drugimi.
Na spletnem portalu Centra Motus so pripravili sedem vrst praktičnih vaj, s katerimi bodo otroci izboljšali razvoj grafomotoričnih spretnosti. Prva skupina vaj so vaje za razvoj velikih gibov v kranio-kavdalni ter medio-lateralni smeri, v sklopu katerih otroci izvajajo velike gibe rame navzven z eno ali z obema rokama. Otrok naj eksperimentira z risanjem krogov, zank, valov, polžkov po hrbtu ali papirju. Riše naj z debelejšimi pisali z mehko slednjo, gibanju roke pa naj sledi z očmi. V drugo skupino sodijo vaje za sproščanje roke, ki jih otrok lahko izvaja pred ali med pisanjem. Sledijo vaje za tekočnost pisanja. Površine, kot so folija, ogledalo, okno, balon, celofan itd., namreč spodbujajo tekočnost gibanja roke. Z dotiki naj loči med različnimi materiali in oblikami in s tem razvija taktilne zaznave. V peto skupino sodijo vaje za orientacijo. Le-to lahko precej izboljša, če poskuša z različnimi barvami slikati po sebi, drugem, na listu ali drugih ploskvah. Sledi vaja za avtomatizacijo črk. Črke lahko oblikuje s telesom ali jih izdela iz različnih materialov. Naj jih zapisuje v večjih velikostih, oziroma piše po zraku ali telesu z odprtimi in zaprtimi očmi. Zadnja vaja pomaga pri izboljšanju vidne pozornosti. Otrok razlikuje med slikami, povezuje točke v sliko, s črto išče izhod iz labirinta. S tem bo razvil pomnenje, zaključevanje in razlikovanje.
Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.