Ko je gibanje na svežem zraku škodljivo

"Pred nami so topli meseci, ko ima onesnaženost zraka z ozonom v Sloveniji, še zlasti na Primorskem in Obali, lahko pomembne vplive na zdravje ljudi," opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Zato so pripravili proporočila, kako se izognemo škodljivim učinkom troposferskega ozona.

Za danes in jutri na Agenciji RS za okolje (Arso) že napovedujejo visoke koncentracije za vso državo. "Pri občutljivih posameznikih, predvsem bolnikih s kroničnimi boleznimi dihal in krvožilnega sistema se pri tej koncentraciji lahko pojavljajo blagi učinki, navadno na respiratorni sistem. Ti ljudje naj se izogibajo zunanjim aktivnostim," pravijo na Arso. 

Koristen in škodljiv ozon

“Ozon je pri standardnih pogojih plin bledo modre barve. Molekula ozona je sestavljena iz treh atomov kisika in je zelo nestabilna. Zaradi tega je ozon zelo reaktiven in v prevelikih koncentracijah škodljiv,” opisujejo v NIJZ. V ozračju sta dve plasti z večjo koncentracijo ozona. Ozon v ozračju na višini okoli 20 kilometrov nad tlemi je stratosferski ozon ali koristen ozon. “Nastaja naravno in absorbira večino škodljivih ultravijoličnih (UV) žarkov v sončni svetlobi. S tem ščiti vso živo naravo, vključno s človekom,” pojasnjujejo na NIJZ. Kot vemo, so se koncentracije tega ozona v zadnjih desetletjih zmanjšale, zaradi tega so nastale tako imenovane ozonske luknje.

Ozon v drugi plasti pa je v previsokih koncentracijah tudi za človeka škodljiv. Gre za ozon v plasti ozračja od tal do višine nekaj kilometrov nad površjem zemlje, imenujemo pa ga troposferski ozon ali škodljiv ozon. “Troposferski ozon je posledica emisij onesnaževal v zrak zaradi človekove dejavnosti in je v preveliki koncentraciji škodljiv za zdravje ljudi in okolja,” dodajajo na NIJZ.

Kdaj ga je največ 

Škodljivega ozona je največ v toplih mesecih od maja do septembra, višje koncentracije pa nastopijo predvsem ob stabilnem jasnem vremenu z močnim sončnim sevanjem, visokimi temperaturami in šibkim vetrom. Vse to pa zlasti na območjih v bližini virov emisij kot je denimo promet.

V nižje ležečih območjih je koncentracija škodljivega ozona najvišja med 12. In 16. uro, ko je sončno sevanje močno in so temperature zraka najvišje. V dopoldanskem in poznem popoldanskem času ter ponoči pa so koncentracije ozona praviloma nižje.

Vpliv na naše zdravje

Ozon najbolj prizadene dihala. "Mehanizmi poškodbe dihal so zapleteni, vendar je osrednje dogajanje vnetje, ki je lahko akutno in prehodno, po dolgotrajni izpostavljenosti pa lahko povzroči trajne strukturne patološke spremembe dihal," opisujejo na NIJZ.

Pojasnjujejo, da povzroča ozon tudi pljučne funkcije, poveča odzivnost dihal, oslabi obrambni mehanizem dihal in povzroči poslabšanje astme. “Novejše raziskave so pokazale tudi sistemske škodljive učinke ozona, ki se med drugim kažejo z vplivi na delovanje srca ter razvoj ateroskleroze. Ozon povezujejo z večjo obolevnostjo in večjo umrljivostjo zaradi teh vzrokov,” pravijo. Škodljivi učinki ozona so sicer odvisni od časa izpostavljenosti, koncentracije ozona v zraku in fizične aktivnosti.

Na NIJZ opozarjajo, da je ozon škodljiv za vse ljudi. So pa še bolj ranljivi otroci, starejši ljudje, astmatiki, osebe s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in bolniki z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi. V ranlivejšo skupino uvrščajo še ljudi z boleznimi srca, vse, ki so fizično aktivni na prostem in nekatere bolj občutljive zdrave posameznike. Troposferski ozon je škodljiv tudi za zdravje okolja. Škodljivo deluje na razmnoževanje in rast rastlin in s tem zmanjšuje pridelke. Lahko vpliva na sestavo ekosistemov, na zmanjšanje biotske raznovrstnosti ter zmanjšuje zajem CO2 v rastlinah. "Ozon škodljivo deluje tudi na različne materiale, kot so na primer plastika, guma, in tako dalje," pravijo. 

Kako ravnati

Na NIJZ svetujejo, da v toplih mesecih zračimo naše domove v jutranjih urah in delu dopoldneva. Popoldne se zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer so koncentracije ozona nižje. “Izogibamo se fizičnim aktivnostim na prostem, tudi v hribih so poleti koncentracije ozona visoke. Aktivnosti na prostem izvajamo v jutranjih urah, ko so koncentracije ozona praviloma nižje,” svetujejo.

Od meseca maja do septembra redno spremljamo napovedi in obvestila Agencije RS za okolje (Arso) v zvezi z onesnaženostjo zunanjega zraka z ozonom. Tu boste našli njihovo napoved, kje in kdaj pričakujejo povišano koncentracijo ozona. Posebn previdnost je potrebna predvsem ob rdečem opozorilu za zelo visoko koncentracijo, kjer lahko težave občutijo vsi. Pojavijo se lahko težave z dihanjem, tesnoba v prsnem košu, kašelj, pekoče oči in podobno. Pri občutljivih posameznikih se lahko težave pojavijo že pri zmerni koncentraciji ozona.

anja.scuka@zurnal24.si