Astma v Sloveniji je v porastu, pri čemer strokovnjaki ocenjujejo, da je astmatičnih že 12 do 14 odstotkov otrok, pravi Breda Prunk Franetič iz mladinskega zdravilišča in letovišča na Debelem rtiču. Porast pripisujejo predvsem večjemu onesnaženju ozračja.
Nacionalni inštutut za javno zdravje ( NIJZ) je v okviru Zdravja občin izrisal tudi zemljevid astme pri otrocih in mladostnikih, ki kaže, da po nekaterih občinah na primer na Kočevskem - sploh ne beležijo obiskov bolnišnie zaradi te bolezni. Največ hospitalizacij pa beležijo na severovzhodu države.
Pomembna sprememba okolja
Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču letno sprejme okoli 350 otrok, ki jih sem napotijo na zdravljenje, je ob robu današnjega dogodka, ki so ga ob svetovnem dnevu astme pripravili za astmatične otroke in njihove starše, pojasnila vodja zdravstvenega sektorja na Debelem rtiču Prunk Franetičeva.
Slovenska obala glede pojavnosti astme ne odstopa od državnega povprečja, pri zdravljenju pa je pomembna prav sprememba podnebja. Tako otroci iz notranjosti Slovenije pridejo v okolje z obmorsko klimo, obratno pa otroci z morja gredo v sredogorje.
Preberite še:
WHO: Astma je najpogostejša kronična bolezen pri otrocih
Krivo onesnaženje
Porast pojavnosti astme sicer pripisujejo predvsem večjemu onesnaženju ozračja: "Astma, posebno v otroški dobi, je alergijsko pogojena, alergije pa povzročajo prav večje onesnaženje, hitro pripravljena hrana, industrijsko pripravljena hrana, polna konzervansov, barvil, aditivov," je dodala Prunk Franetičeva.
Čeprav gre za kronično neozdravljivo bolezen, točneje vnetje v steni dihalnih poti, ki ga moramo dnevno zdraviti s protivnetnimi zdravili, se lahko v ugodni klimi ter s skrbjo za redno telesno aktivnost in pravilno dihanje da veliko narediti, predvsem v smislu zmanjšanja potrebnega odmerka zdravila, je še opozorila sogovornica,
Bolezen, ki jo je težko prepoznati
Pri astmi je med drugim pomembno zgodnje odkrivanje bolezni. Tako se že v prvem letu starosti lahko ugotovi sum na astmo in se jo tudi primerno zdravi. Gre sicer za težko prepoznavno bolezen, saj otrok ob prehladu začne težko dihati in se duši. Ko se to ponovi drugič ali tretjič, pa je že mogoče posumiti na astmo, svetuje Prunk Franetičeva. Slednja je tudi gensko pogojena, tako je v primeru, da sta oba starša astmatika, 70-odstotna verjetnost, da bo za njo bolehal tudi njun otrok.
