"Spomladi mi ni bil problem. Zdaj pa je, ker ne delam. Sem hudo zbolela, ni korona. Občasno mi je vseeno, če umrem." To je le eden od številnih obupanih zapisov na forumski platformi Med.Over.Net, ki so posledica pandemije in ukrepov za zajezitev koronavirusa. Čeprav se med zapisi na forumu najdejo tudi tisti, ki v samoti in trenutnem miru uživajo, se številni utapljajo v finančnih skrbeh, k stiskam je dodatno pripomoglo dolgotrajno šolanje otrok od doma.
Alkohol ni rešitev, je težava
Iz objav na forumu je moč razbrati tudi vse več uporabnikov, ki zaradi osamljenosti in stiske posegajo po alkoholu: "Preganja me apatija. Malce mi pomaga Kraški teran. Z njim je lažje. Drugače ne vidim izhoda. Žal. Nimam se več česa veseliti."
Svarila z NIJZ
"V naši družbi marsikdo pomisli ali tudi poseže po alkoholu v upanju, da bodo neprijetni občutki in strah izginili. Ker pitje alkohola v manjših količinah kratkoročno lahko daje občutek večje sproščenosti, pomirjenosti, dvigne razpoloženje in povzroči nekritičnost oziroma občutek, da naši problemi »izginejo«, niti ni tako nenavadno, da posameznik v stiski kdaj poseže po pitju alkohola," opozarjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ob tem poudarjajo, da gre le za nekatere kratkotrajne učinke, ki izginejo, kakor hitro se alkohol izloči iz telesa, na drugi strani pa ima alkohol še mnoge negativne učinke, ki se lahko pokažejo že zelo hitro.
Strokovnjaki ameriškega inštituta, ki proučuje zlorabe alkohola in alkoholizem so denimo ugotovili, da alkohol moti imunske poti, ki lahko med drugim vplivajo tudi na slabšo sposobnost telesa za obrambo pred različnimi okužbami.
Na NIJZ opozarjajo še, da lahko trenutna situacija predstavlja tudi čas dodatnih izzivov na področju odnosa z bližnjimi, saj ostajamo doma in posledično preživljajo več časa z družino: "Tudi v tem primeru poseganje po pitju alkohola ni dobra izbira, saj lahko pitje alkohola vpliva na spremembe vedenja posameznika, kar posledično vpliva na vse člane družine. Lahko se poslabša komunikacija med družinskimi člani, poveča število konfliktov, poraste lahko družinsko nasilje."
Zgovorni odstotki
Med bralci Žurnala24.si, forumske platforme Med.Over.Net in youtube kanala Joongla smo izvedli anketo o vplivu koronakrize, rezultati so zaskrbljujoči. Veliko ljudi se namreč počuti osamljenih, predvsem zaskrbljujoči so podatki med mladimi.
Kar 72 odstotkov anketirancev pravi, da se jim je življenje med pandemijo koronavirusa močno spremenilo. Več kot 35 odstotkov jih poroča o težavah s spanjem, kar grozljivo pa je, koliko anketiranih odgovarja pritrdilno na vprašanje, ali se kdaj počutijo brez izhoda. Brez izhoda se včasih počuti kar 41 odstotkov naših anketirancev, med njimi predvsem mlajši.
Kar 48 odstotkov vprašanih v naši anketi se počuti osamljeno. Od tega je še posebej zaskrbljujoč podatek anketiranih na youtube kanalu Joongla, kjer je večina poslušalcev starih do 24 let. Tu se osamljenih počuti več kot polovica anketirancev.
Strokovnjaki so sicer tudi pred pandemijo novega koronavirusa opozarjali na epidemijo osamljenosti, ki je zajela razvite države. Gre za velik problem sodobne družbe, saj je socialno povezovanje z drugimi temeljna človeška potreba. Raziskave kažejo, da je pomanjkanje socialnih povezav tako škodljivo za zdravje kot kajenje petnajstih cigaret na dan. Osamljenost povečuje tveganje za koronarno srčno bolezen in možgansko kap ter povišan krvni tlak.
Raziskava Univerze Brigham Young iz zvezne države Utah je pokazala, da je osamljenost smrtonosnejša od debelosti. Osamljeni ljudje imajo za 50 odstotkov več možnosti za prezgodnjo smrt. Osamljenost pospešuje diabetes tipa 2, nevrodegenerativne bolezni, upad kognitivnih sposobnosti, oslabljeno delovanje imunskega sistema, dokazano spreminja strukturo in procese v možganih, osamljeni imajo tudi večje možnosti, da začnejo piti ali naredijo samomor.
Britanska raziskava v organizaciji Queens University Belfas in Glasgow Caledonian University je denimo potrdila, da so ljudje v času zaprtja zaradi epidemije zelo osamljeni, to pa so še bolj občutile invalidne osebe.
Tako osamljenost kot druge stiske pa vodijo v težave z duševnim zdravjem. Raziskava, ki so jo predstavili v ameriški strokovni reviji JAMA Network Open ugotavlja, da je med pandemijo kar trikrat več Američanov izpolnilo merila za postavitev diagnoze depresije kot pred njo.
Na vse hujše duševsne stiske tako mladih kot starih vse pogosteje opozarjajo tudi slovenski strokovnjaki. Na Nacionalnem inštututu za javno zdravje navajajo, je bilo z namenom varovanja in krepitve duševnega zdravja, med epidemijo v Sloveniji izvedenih več aktivnosti. Vsebine s področja duševnega zdravja, so lahko v podporo prebivalcem pri soočanju s trenutno situacijo, po njihovem je prebivalcem na voljo še mreža psihološke podpore v številnih zdravstvenih domovih in tudi drugih organizacijah po vsej Sloveniji, kjer so v primeru duševnih stisk za brezplačne razbremenilne pogovore prebivalcem na voljo strokovnjaki s področja duševnega zdravja.
Vpliva tudi na najmlajše
Pediatri so v času pandemije tudi pri otrocih in mladostnikih zaznavali več čustvenih težav, motenj spanja in hranjenja, tudi samopoškodovanja, je na tiskovni konferenci vlade že 30. decembra opozoril pediater dr. Denis Baš. Šolanje na daljavo je po njegovih besedah poslabšalo zdravstveno stanje otrok in jih začelo resno ogrožati.
Tudi Kornelija Kaurin, vodja svetovalne skupine TOM Maribor, je za Televizijo Maribor povedala, da imajo številni otroci in mladostniki vse večje težave, čedalje več klicev pa prejemajo tudi s strani staršev otrok. "Teh klicev prej ni bilo v takšnem številu," je pojasnila. V Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor pa so opozorili, da nas najhujše šele čaka. "Stiske se kažejo in seveda jih je vedno več, ampak čisto vse še niso odkrite. Nekatere se bodo pokazale šele v šoli," je za Radio Maribor dejala Alenka Seršen Fras.
Storitve s področja duševnega zdravja
Na velik vpliv na duševno zdravje zaradi epidemije opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija WHO, dodatno jih skrbijo storitve s področja duševnega zdravja. Opozarjajo namreč, da številne države že pred pandemijo niso uspele izpolniti povpraševanja, zdaj se je vse še bolj poglobilo.
Že oktobra so opozorili, da smo zaradi novega virusa povsem prezrli duševno zdravje. V poletnem času so opravili tudi anketo, iz katere ugotavljajo, da je bila skrb za duševno zdravje močno motena. Sredstva za blažitev negativnih posledic na duševno zdravje zaradi pandemije je priskrbelo le 17 odstotkov držav. Ob tem poudarjajo, da so žalovanje, izolacija, izguba prihodka in strah povzročali različne duševne bolezni ali poslabšali obstoječa stanja. Tudi na WHO pa opozarjajo, da so številni zaradi stisk začeli pretorano uživati alkohol in droge, mnogi se soočajo z nespečnostjo in tesnobo.
anja.scuka@zurnal24.si
