Osebe, ki bodo proti covid-19 cepljene v Sloveniji, bodo dobile dva odmerka po navodilih proizvajalca in ne z zamikom, kot je to praksa v Veliki Britaniji. "Dobili ga bodo tako, kot je proizvajalčevo navodilo, čeprav so bili veliki pritiski, da bi se odločali drugače," je na današnji okrogli mizi o cepljenju, ki ga je pripravila STA, povedal imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan. "Angleži so se zaradi velikega zamaha epidemije odločili, da bodo zamikali drugi odmerek."
Ihan je poudaril, da je cepivo proizvod, ki je zelo povezan z zaupanjem, poleg tega je vprašanje, kaj bi s tem, da bi zamikali drugi odmerek, pridobili.
"Pri cepivih gre za epidemiološki postopek, posledice se vidijo na celi populaciji, zato z zamikom - predpisovanjem izven navodil proizvajalca ne gre tvegati. Za zdaj se je samo VB odločila, da bo s cepivi ravnala podobno kot pri zdravilih, kjer lahko na konkretnem primeru opazujemo, kaj se dogaja, če uporabo zdravila prilagodimo."
Alojz Ihan, imunolog in mikrobiolog
Epidemiolog Mario Fafangel se je z njegovo oceno strinjal. "Velika Britanija se je za zamik odločila, a oni imajo dve cepivi na voljo," je poudaril. "Strateško in imunološko gledamo, da zaščitimo čim več ljudi čim prej, a ne moreš brcati v temo. Če bi se nam v naslednjih tednih dobava cepiva bistveno povečala, bi bilo morda to smiselno, sicer pa ne. Trenutno je ključno, kako dobiti čim več cepiva. Slovenija je zelo majhna, z relativno malo cepiva bi lahko bila rešena v zelo kratkem času."
Cepljenje direktorice ZD Kranj Lili Gantar Žura
Sintezni biolog Roman Jerala je povedal, da dodatni razmislek zahteva možnost, da bi samo ena doza lahko pomenila potencialno nevarnost za razvoj seva, ki bi bil bolj nevaren. "Osebno bi se sicer odločil za zamik, 200 hospitalizacij manj ni zanemarljivo, ključno je, da čim prej precepimo osebe nad 80 let," je dejal Jerala. "Problem cepiva, ki pesti vse, je njegovo pomanjkanje. Ponekod je problem aplikacija, kar pri nas lepo poteka. Imamo pa izredno situacijo, treba je biti pragmatičen. Vemo, da imajo nekatera cepiva večji razmik od treh tednov."
Drugi krog cepljenja proti covidu-19 bo v domovih za starejše po načrtih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) sledil v 21-dnevnem roku od prvega cepljenja oz. 18. januarja, je ob današnjem obisku domov starejših v Črnomlju in Metliki napovedal minister za delo Janez Cigler Kralj. Cepljenje proti covidu-19 sicer teče po načrtu, je dodal.
Odločiti se za zamik v DSO je bilo po besedah Ihana enostavno, saj imamo v tej populaciji deset odstotno smrtnost. "V tem primeru smo vedeli, da naslednja pošiljka zanesljivo pride, zato je bila odločitev enostavna," je poudaril Ihan. "V primeru časovnega zamika mimo navodil proizvajalca za 200 tisoč ljudi pa bi to pomenilo, da bi morali zamik delati kar naprej. To je tveganje, ki ga je težko sprejeti."
Cepivo z novo tehnologijo je zelo varno
Sogovorniki so se strinjali, da je cepivo, četudi izdelano po novi tehnologiji, zelo varno. "Gre za to, da so bila ta cepiva sedaj prvič odobrena pri ljudeh, a se klinične študije izvajajo že od leta 2013," je poudaril Jerala. "V sedmih letih ni bilo opaženih nobenih stranskih učinkov. Gledano s strani znanstvenika, kako to cepivo deluje, ni pričakovati stranskih učinkov, ki bi bili slabši od drugih tipov cepiv. To cepivo je kot snežinka, ki pade in ima kratko življenjsko dobo. Od cepiva ne ostane v telesu nič, razen protiteles. Ni vgradnje v genom, ni nobenega stranskega učinka."
"Ta cepiva imajo zelo veliko prednost, da jih lahko razvijejo zelo hitro. Izkoristili so znanje, ki se je nabiralo v zadnjih desetih letih. Znanje, ki smo ga imeli na osnovi drugih koronavirusov, kot sta sars ali mers, ni prišlo do uporabe, ker ni bilo potrebe, saj so epidemije izginile. Za razvoj tega cepiva je bilo na razpolago veliko denarja, zato so lahko testirali veliko ljudi, kjer se je pokazalo, da ni takih stranskih učinkov, za katere bi nas lahko skrbelo. Edini podatek, ki ga nimamo, je, da ne vemo, kako dolgo bo trajala zaščita. Glede na to, da so bili prvi cepljeni pred osmimi meseci, bo vsaj osem mesecev."
Roman Jerala, sintezni biolog
Ihan je poudaril, da je odločitev za cepljenje med epidemijo enostavna. "Imamo dilemo med cepljenjem in tem, da človek dobi covid. V stanju epidemije, kakršno imamo, je težko računati, da se izognemo tej bolezni," je poudaril Ihan in dodal, da je učinkovitost cepiv fantastična. "Niti proizvajalci niso pričakovali takšne učinkovitosti. Koliko zdravil je v medicini, kjer bi lahko računali na to, da bi manj kot mililiter zdravila rešilo posameznika bolezni? To v medicini ne obstaja, razen pri zdravilih, kjer izkoriščamo naravno delovanje imunskega sistema."
"Ne razumem ljudi, ki prisegajo na naravnost, da so proti cepivom, saj cepiva delujejo tako, da vplivajo na naš naravni odziv. Razlika med tem, da nekdo ugodno ali neugodno preboli covid, je samo v tem, da prvi v 14 dneh razvije dovolj protiteles, drugi pa ne. Če zamudi, gre bolezen v slabo smer. S cepljenjem tistim ljudem, ki ne bi pravočasno razvili dovolj protiteles, dodamo nekaj časa, da naredijo protitelesa in na ta način ne dobijo bolezni."
Alojz Ihan, imunolog in mikrobiolog
Razvoj protiteles je po besedah Ihana zelo različen, pri asimptomatskem ali blagem prebolevanju se protitelesa lahko pojavijo ali ne. "Človek ima lahko nekaj kliničnih znakov in pozitiven PCR test, a se protitelesa ne pojavijo," razlaga Ihan. "Večinoma se pojavijo pri zmernem covidu z vročino in ostanejo tri mesece. Čim težji je covid, dlje ostanejo protitelesa. Človek brez merjenja ne more vedeti, ali ima protitelesa ali ne. Ker imamo različne poteke covida, se za epidemiološko preprečevanje okužb kljub preboleli bolezni priporoča cepljenje."
Informacije, koliko časa v povprečju traja imunost, niso v celoti zbrane - to bo bolj jasno v roku enega leta. "Danes velja, da večina ljudi v treh mesecih po preboleli bolezni ne zboli," je dejal Ihan. "Nove študije kažejo, da traja ta imunost pol leta, morda bo končna številka okoli šest do osem mesecev. To pomeni, da bo deset odstotkov ljudi, ki bi bolezen lahko ponovno dobili čez dva meseca, večina bi jo čez štiri do pet mesecev, deset odstotkov pa bi jih bilo zaščitenih eno leto. To ni polimorfna bolezen le glede prebolevanja, je silno raznolika tudi glede imunskega odziva."
"Če bi imeli dovolj cepiva, se s tem vprašanjem ne bi ukvarjali, ampak bi priporočali cepljenje po enem mesecu. Ker moramo gledati na populacijsko raven, so takšni podatki in izsledki zelo pomembni, da zaščitimo čim večje število ljudi."
Mario Fafangel, epidemiolog
Fafangel je poudaril, da zaradi cepljenja ne moremo zboleti. "Cepljenje je podvig, da ne tvegaš okužbe in razviješ imunost. Snežinka, ki je nekaj časa pri nas, nam pomaga zakodirati antigen, ni živega virusa, ki bi se lahko repliciral in povzročil bolezen. Znanstveno dokazljivo in nemogoče je, da bi zbolel zaradi cepljenja," je poudaril Fafangel. "Prav tako ni mogoče, da bi bilo zaradi cepljenja več pozitivnih oseb. Testi, s katerimi ugotavljamo, okužbo, ne zaznavajo protiteles. Protitelesa lahko zaznamo s serološkimi testi. Številke okuženih so žalostno dejstvo in realno stanje razmaha epidemije, ne posledica cepljenja."
Večina stranskih učinkov je reaktogenih. V Sloveniji so do polnoči cepili 20546 oseb, na NIJZ imamo 54 prijav neželenega dogodka. "Anafalaksij ni nič, imamo eno generalizirano urtikarijo, slabost," je navedel Fafangel. "V enem do dveh dneh se je stanje izboljšalo. Vsi ti dogodki so pričakovani. Imeli smo en resen neželen dogodek - smrt, a je skupina, ki je to preučevala, zaključila, da gre za časovno sosledje, ne vzročnost. Če cepimo polimorbidno populacijo, ki je podvržena poslabšanju zdravstvenega stanja, je to pričakovano. Veliko oseb ima infarkt po zajtrku, nihče ne pomisli, da je zajtrk vzrok smrti."
Anafilaksije, ki so zabeležene v tujini, so bile obravnavane po protokolu - gre za dogodek, ki se je zgodil v času pod 30 minut, v enem primeru nad 50 minut. "To je nekaj, kar se manegira na kraju cepljenja," je poudaril Fafangel. "Vsa cepilna mesta v Sloveniji so pripravljena za manegiranje takega neželenega dogodka, če bi do tega prišlo."
"Kakšni so dolgoročni stranski učinki, ne vemo. Glede na sestavo cepiva in sestavo klasičnih cepiv je težko pri tem cepivu pričakovati kakšne pogostejše dolgoročne učinke, kot so pri cepljenju za gripo. Imunološko še manj, ker je to cepivo izjemno čisto. Razen reaktogenega učinka, ki je akuten, ne moremo pričakovati dolgoročnega učinka. Edina alergena snov, ki jo cepivo vsebuje, je polietilen glikol, ki se uporablja v veliko zdravilih. Alergije na to snov so zelo redke."
Alojz Ihan, imunolog in mikrobiolog
Jerala je izpostavil, da v novem cepivu ni nobenih snovi, ki jih nasprotniki cepljenja uporabljajo v svojih argumentih proti cepljenju, kot so npr. aditivi. "Glede tega cepiva natančno vemo, kaj je notri, nobena sestavina ni taka, da bi lahko pričakovali kakšne stranske učinke, zlasti ne dolgoročne," je poudaril Jerala. Ihan je dodal: "Težko najdemo hrano ali pijačo, kjer bi bilo manj aditivov, kot jih je v tem cepivu."
Cepivo je varno tudi za kronične bolnike, ki so bili vključeni v študije, ker se je vedelo, da je to rizična populacija. "Pri onkoloških bolnikih je omejitev, da niso bili na aktivni onkološki terapiji, sicer so bili vključeni v študije," je povedal Ihan. "Podobno velja za revmatološke in ostale avtoimune bolnike - ni se pokazalo, da bi cepljenje povzročilo kakršen koli merljiv zaplet."
Drugače je z nosečnicami in doječimi materami, ki v študije niso bile vključene, prav tako ne otroci. "Glavna ameriška združenja za ginekologijo so izdala priporočilo, da nosečnice obvestijo o tem, da študije zanje niso bile delane, a se po posvetu z zdravniki premisli glede tveganja," je razložil Ihan. "Potreben je premislek, kaj je bolj tvegano, če se postavimo v položaj nosečnice, da se cepi ali da dobi covid. Podatki kažejo, da covid poslabša potek nosečnosti, je dodaten dejavnik tveganja. Predvsem gre za ženske, ki imajo dodatna tveganja, kot so sladkorna in debelost ali delo v zdravstvu."
"Če se ne boš cepil, boš ogrozil sebe in druge, zasipal in zasičil boš zdravstveni sistem. Obremenil boš tisto skupino, ki se ne sme cepiti, kot so otroci do 16 leta starosti. Posledice, če do njih pride, pomenijo posledice za vse življenje, ki bo še zelo dolgo."
Mario Fafangel, epidemiolog
Fafangel je povedal, da naj bi prva pošiljka za starostnike nad 80 let, ki bi jih cepili v zdravstvenih domovih, prišla jutri ali pojutrišnjem. Na cepivo Moderne trenutno ne gre računati, saj je odobrenih zelo malo odmerkov. AstraZeneca naj bi po besedah Jerale še ta teden vložila vlogo na Emo, cepivo bi morda lahko bilo na voljo do konca januarja ali na začetku februarja. "Tudi če je cepivo manj učinkovito, vemo, da je bolje, da dobimo to cepivo zdaj, kot cepivo, ki je bolj učinkovito junija," je poudaril Jerala. "Ema ne bo sekala vogalov, cepivo bo odobrila, če bo varno in učinkovito. Cel svet računa nanj, ker imajo kapaicitete za izdelavo cepiva za ves svet."
Vsi trije sogovorniki so poudarili, da je zelo pomembno, da se cepi ves svet. "Če bomo pustili žepe, kjer se bo okužba širila, lahko samo čakamo, da bo nastala mutacija, ki bo problem še bolj zaostrila," je izpostavil Ihan. Fafangel pa je dejal: "Nič nam ne pomaga perfektno cepivo, če ga nimamo sedaj. Ista je dilema med PCR in hitrimi testi. Cepivo, ki je 75-odstotno učinkovito in masovno dostopno, naredi razliko, ne 95-odstotno cepivo za nekaj priviligiranih v državah, ki si ga lahko privoščijo."
NIJZ objavila trditev ,da cepljenje proti gripi povečuje imunski sistem ? Kje je dokaz ,saj je bilo veliko zapisanega ,da vsako cepivo slabi imunski sistem in tudi v praksi se dokazuje .
www︎.︎Domeser︆.︆com - odličen projekt za odrasle, ki želikko najti partnerja za sseks
ce se morajo cepiti tudi tisti, ki so bolezen preboleli, potem je tu nekaj hudo narobe