Doslej je bilo največ ljudi cepljenih s cepivom mMRA proizvajalca Pfizer, porabljenih je bilo skoraj 200 tisoč odmerkov, 2010 oseb pa je poročalo o neželenih stranskih učinkih. Pri isti osebi se lahko pojavi več neželenih učinkov naenkrat.
Pri moderni bistveno manj stranskih učinkov kot pri Pfizerju
S cepivom Moderne je bilo doslej cepljenih 11 940 ljudi, prijavili pa so 22 neželenih učinkov. "To je proporcionalno precej manj kot pri drugem mRNA cepivu," pravi Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorka cepljenja na NIJZ.
S cepivom AstraZeneca je bilo cepljenih 50 005 ljudi, prijavili pa so 471 neželene učinke.
"Največ je splošnih in lokalnih težav na mestu cepljenja, taka, zelo podobna razporeditev je za cepivo AstraZeneca, pri cepivu Moderne pa je neželenih učinkov še premalo, da bi bil tak prikaz smiseln," pravi Grgič Vitkova.
Pri cepivu Pfizer so doslej klasificirali 16 resnih stranskih učinkov. Med resne stranske učinke štejejo življenju ogrožujoče stanje, hospitalizacija ali podaljšanje hospitalizacije, trajna okvara, prirojena anomalija, druga klinično pomembna stanja in smrt.
Štiri smrti po cepljenju še preiskujejo
"Poudariti je treba, da smo s tem cepivom cepili predvsem starostnike," poudarja Grgič Vitkova. Prijavljenih je bilo sedem smrti starejših oseb s številnimi pridruženimi kroničnimi boleznimi. Komisija pri MZ je tri primere že obravnavala in ugotovila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna, štirje primeri pa so še v fazi preiskave.
Pri štirih primerih je bila po cepljenju potrebna hospitalizacija. Ena zaradi kolapsa nekaj ur po cepljenju pri bolniku, ki je preboleval covid-19. Hospitalizacija je bila potrebna tudi zaradi prehodne možganske kapi, bolečine v prsih in levkemije/limfoma. Tudi v teh primerih je po ugotovitvah komisije na pristojnem ministrstvu povezava s cepljenjem malo verjetna.
AstraZeneca doslej le en resni stranski učinek
Še pri petih neželenih dogodkih, časovno povezanih s cepljenjem, je bila potrebna hospitalizacija. Šlo je za vensko trombozo s pljučno embolijo 14 dni po cepljenju, anafilaksijo po cepljenju, možgansko kap, parezo roke in težave pri govoru. Teh primerov komisija še ni obravnavala in so še v fazi zbiranja podatkov.
Pri cepivu AstraZeneca so med prijavami stranskih učinkov doslej kategorizirali en resni stranski učinek. "Šlo je za oslabelost spodnjih okončin nekaj dni po cepljenju in tiščanje v prsih," pravi Grgič Vitkova, ki poudarja tudi, da smo z AstraZeneco doslej cepili malo ljudi. "Nemci, ki so cepili že milijon šesto tisoč odmerkov imajo teh neželenih učinkov več in oni so s temi trombemboličnimi dogodki bili bolj pozorni in zato začasno ustavili cepljenje," pravi Vitkova.
Ni mi jasno zakaj z AZ ne cepijo vseh, ki so zainteresirani? Pred cepljenjem mora vsaki podati izjavo, da s cepljenje soglaša prav tako z morebitnimi posledicami. Vse je jasno. Navali narode!!