Zdravnik Milan Reljič iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je spomnil, da vse jajčne celice nastanejo, ko je ženska še zarodek v maternici, z leti pa se njihova zaloga zmanjšuje. S starostjo slabi tudi mehanizem dozorevanja in izločanja kromosomov, je dejal na današnjem dogodku za medije na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana.
Opažajo, da je v starosti 30 let okoli 40 odstotkov jajčec kromosomsko neustreznih, saj imajo dodaten kromosom. V starosti 40 let je takih jajčec med 70 in 80 odstotkov, v starosti 44 let pa 90 odstotkov. Taka oplojena jajčna celica se lahko tudi ugnezdi, vendar pride do zgodnjih spontanih splavov.
Tudi uspešnost postopkov zunajtelesne oploditve je odvisna od starosti žensk, opozarjajo. V UKC Maribor je delež porodov žensk v starosti med 30 in 35 let v enem postopku zunajtelesne oploditve 35 odstotkov. V starosti 40 let je delež porodov 17 odstotkov, v starosti 45 let pa okoli enega odstotka. "Pari pričakujejo uspešno zdravljenje in pogosto niso seznanjeni, kakšne omejitve imamo," je opisal Reljič.
Zdravniki se individualno odločajo, pri kateri ženski je še smiselno izvajati postopke zunajtelesne oploditve, ob tem pa upoštevajo njeno starost. Po Reljičevih besedah je nastop menopavze trenutek, ko ženske točo vedno, da ni več možno pridi do zanositve, a podatki kažejo, da ženske postanejo neplodne že sedem do osem let pred nastopom menopavze.
Povprečno je v Sloveniji sicer neploden vsak šesti par. V starosti ženske med 20 in 30 let je neploden vsak deseti par, v starosti 40 let pa vsak četrti par.
Predstojnica oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo UKC Maribor Vida Gavrić Lovrec je dejala, da je pri starosti 40 let verjetnost za spontani splav 40 odstotkov, pri starosti 45 let pa okrog 75 odstotkov.
Pri starejših ženskah so v nosečnosti pogostejši sladkorna bolezen, preeklampsija, prezgodnji porodi, zastoj v rasti in tudi mrtvorojenost. Porod pri starejših nosečnicah traja dlje časa, potrebne so višji odmerki oksitocina, pogostejši je tudi carski rez. "Ob tem je pa treba vedeti, da so vsi ti zapleti razmeroma redki in da zato individualno tveganje vsake posamezne nosečnice ni tako zelo veliko in zato ne bi bilo prav, če bi ženske strašili zaradi nosečnosti v poznem reproduktivnem obdobju," je poudarila Gavrić Lovrec.
Če nosečnost kljub kromosomski nepravilnosti napreduje do 12. tedna in je ženska stara 20 let, je verjetnost da bo imel otrok Downov sindrom približno 1 na 1000, če je stara 40 let pa je verjetnost 1 na 67.
Predstojnica kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana Helena Ban Frangež je dodala, da v začetku diagnosticiranja neplodnosti žensko pregledajo tudi za morebitne druge bolezni, ki jih z višjo starostjo žensk odkrijejo več. Med ginekološkimi obolenji z leti naraščajo benigni tumorji maternice, endometrioza maternice in benigne ciste, medtem ko je sindrom policističnih jajčnikov večinoma obolenje mlajših žensk.
Neplodnost je lahko povezana tudi z moškim, takih je približno 30 odstotkov.
Na neplodnost pomembno vpliva tudi debelost, tako pri ženskah kot pri moških, je opozorila zdravnica Vesna Šalamun iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana. "Ženske z debelostjo imajo kar trikrat večje tveganje, da bodo neplodne, v primerjavi z ženskami, ki imajo normalno telesno težo. Za spontano zanositev pa potrebujejo dalj časa," je povedala.
Take ženske imajo težave tudi pri zunajtelesni zanositvi, saj je stimulacija jajčnikov daljša, jajčniki so slabše dosegljivi in vidni, pridobijo manj celic, ženske pa potrebujejo več hormonov. Če pride do zanositve, lahko imajo več zapletov v nosečnosti in ob porodu. Moškim in ženskam zato svetujejo, naj shujšajo, pri tem pa jim pomagajo tudi z zdravili za zniževanje telesne mase.
Antropologinja Vesna Vuk Godina z mariborske filozofske fakultete je dejala, da na trend starejšega odločanja za otroke vpliva več dejavnikov, med drugim pomanjkanje rednih zaposlitev in stanovanj, pa tudi da starševstvo ni več pomemben cilj mlajših generacij.
V Zvezi študentov medicine Slovenije so ob akciji, v kateri so predstavili podatke o padcu plodnosti, ugotovili, da 70 odstotkov študentov razmišlja o družini, a je še nimajo predvsem zaradi stanovanjske problematike in neredne zaposlitve, je povedal študent na mariborski medicinski fakulteti Oto Šolman.
dezurni@styria-media.si
