Na zdravnico skočil z "olfa nožem" in jo podrl na tla, to je sledilo

Na nasilje, ki se dogaja v zdravstvu, družba ne najde pravih odgovorov, so na današnji novinarski konferenci opozorili na Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS), kjer so zaradi stopnjevanja napadov na zdravstveno osebje zagnali kampanjo Ne! nasilju v zdravstvu in tako pozvali ljudi k zbiranju 5.000 podpisov za spremembo kazenskega zakonika, ki bi tudi zaposlene v zdravstvu obravnaval kot uradne osebe, nasilje nad njimi pa bi bilo primerno sankcionirano. 

Samo lani je bilo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana prijavljenih 341 primerov nasilja, opozori družinska zdravnica in vodja  delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja Nena Kopčavar Guček. "Nasilje je vsakodnevno. Naj navedem zadnjo prijavo, ki smo jo prejeli na zbornici. Pacient je na zdravnico skočil z olfa nožem in jo podrl na tla. Pri sebi naj bi ga imel zato, ker si je v čakalnici z njim rezal salamo. Sodelavci so jo rešili, poklicali policijo," incident, do katerega je konec aprila prišlo v eni od zdravstvenih ustanov, opiše družinska zdravnica. "Naš čas je dragocen, dva zdravnika smo že izgubili, že leta 2007 se je izkazalo, da se soočamo tudi s situacijami, kot je naklepni umor," dodaja. 

Zdravnika žrtvi naklepnega umora

Spomnimo: Avgusta leta 2016 jo je v izolski bolnišnici skupil zdravnik, urolog. Bolnik, ki je vanj uperil pištolo, ni bil zadovoljen z zdravljenjem. V dogodku sta umrla še policist in storilec. Po pričevanju medicinske sestre je pacient nenadoma odpel bundo ter izza pasu potegnil lovski nož.

Leta 2007 je v ZD Metelkova umrla mlada stomatologinja. Po pričevanju medicinske sestre je pacient nenadoma odpel bundo ter izza pasu potegnil lovski nož. Čeprav so jo kolegi poskušali oživljati, je zobozdravnica izkrvavela v nekaj minutah.

Nasilje v zdravstvi skokovito naraslo

Nasploh delavci v zdravstvu že leta opozarjajo, da so varnostne razmere predvsem v dežurnih ambulanti slabe, zdravniki in medicinske sestre pa da so izpostavljeni različnim oblikam nasilja, predvsem verbalnega in psihičnega nasilja, ki prav tako zaznamujejo človeka. "Kaj si misli pediatrinja, ki ji mamica deklice reče, za take stvari tudi ubijam in kako se počuti pediater, ki mu oče otroka pove, naj se pazi, da ne bodo njegovi otroci ostali brez očeta," pove Kopčavar Guček. 

Ne samo zdravniki, tudi medicinske sestre in farmacevti v lekarnah so prepogosto žrtve nasilja. Pobudo za spremembo zakona tako podpirajo vse osrednje organizacije, ki predstavljajo zaposlene v zdravstvu. "Zdravstveni delavci še kako ločimo, kdaj je nasilje del bolezenskega stanja, kadar pa to preide v neke druge dimenzije, vsi zagovarjamo ničelno toleranco nasilja," je povedala predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman.

Z zaščito zaposlenih se krepi tudi pacientova pravica do pravočasne in varne zdravstvene obravnave. Zdravstveni delavci, ki bodo manjkrat žrtve nasilnih dogodkov pri svojem delu, bodo bolj učinkoviti, hkrati bo manj odsotnosti zaradi bolezni oziroma poškodb, ki jih povzročajo napadi nad zdravstvene delavce in sodelavce. 

Na novinarski konferenci so poudarili, da vložen predlog zakona ni čarobna palička, ki bo nasilje ustavila. Pošilja pa močno sporočilo, da mora nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu ne sme ostati nekaznovano in da mora vsaka oblika nasilja v družbi postati nesprejemljiva. Sicer si na ZZS že nekaj let prizadevajo, da bi zaposlenim v zdravstvu dodelili status uradnih oseb, kot ga imajo na primer politiki, sodniki, policisti in gasilci.

dezurni@styria-media.si