Na spletu je zaokrožilo obvestilo, ki so ga prejeli zaposleni Klinike Golnik, v katerem jih obveščajo, da je prišlo do zamude pri izplačilu dodatka za nevarnost in posebne obremenitve, ki ga predvideva Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo.
Omenjena sredstva zagotavlja proračun. Ker pa iz proračuna klinika ni dobila povrnjenih sredstev za izplačilo dodatka na podlagi kolektivne pogodbe za javni sektor, posledično ne more izplačati dodatka na podlagi ZIUZEOP.
Odpadel velik del programa
Dodatek morajo tistim, ki jim pripada, izplačati vse zdravstvene ustanove. Iz UKC Ljubljana so tako sporočili, da je krizni dodatek za mesec marec prejelo 7.217 zaposlenih, za april pa 7.104 zaposleni. Skupni znesek nadomestil je znašal več kot 14 milijonov evrov, je povedal generalni direktor UKC Janez Poklukar.
V UKC so opozorili tudi na to, da je v marcu in aprilu prišlo do izpada skoraj 5000 operacij in več kot 71 tisoč pregledov. "Približno desetina odpadlega programa pomeni dober mesec dela, kar pomeni, da bo izpadli program do konca leta ob zaostrenih in oteženih pogojih dela in novih standardih obravnave nemogoče nadomestiti. To vodi v finančno nevzdržnost glede na trenutno politiko plačevanja zdravstvenih storitev," pravijo v UKC Ljubljana.
ZZZS: Decembra bi lahko imeli težave
Na težave s financiranjem zdravstva opozarja tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer ocenjujejo, da bodo imeli zaradi epidemije in s tem povezanega upada gospodarske aktivnosti ob koncu leta 129 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja. Predlagajo, da se ta sredstva pokrijejo iz proračuna.
"Ocenjujemo, da ZZZS iz lastnih finančnih sredstev ne bo mogel poravnati svojih obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev in kritje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja," pravijo v ZZZS. V decembru je lahko zato ogroženo oziroma zaustavljeno financiranje tako izvajalcev zdravstvenih storitev kot tudi ostalih pravic, kot so denimo zdravila, bolniška nadomestila itd.
Izvajalci zdravstvenih storitev naj bi po nekaterih ocenah v času epidemije imeli za okoli 30 milijonov evrov dodatnih stroškov, povezanih le z epidemijo - kot so jemanje brisov za testiranje, nakupi dodatne zaščitne opreme, obravnava bolnikov s covidom-19, vzpostavljanje novih organizacijskih oblik dela in drugačna obravnava bolnikov itd.
ZZZS opozarja, da bo tudi po koncu razglašene epidemije v zdravstvu nastajal strošek, povezan z uporabo osebne varovalne opreme. Spremenjeni standardi pa bodo vplivali tudi na obseg storitev in pod kakšnimi finančnimi pogoji bodo te storitve lahko izvedene.
