Marihuana in mladostniki: bistveno večje možnosti za razvoj shizofrenije

"Interes ljudi, ki uporabljajo konopljo za to, da se zadevajo, če uporabim ta izraz, je, da je kakovost čim boljša. V času Beatlov, hipijev, v 60-ih letih je bilo v konoplji od 0,3 do enega odstotka THC. Ker so uporabniki želeli močnejšo drogo, so gojili take vrste, ki so dale boljši pridelek," razlaga Andrej Kastelic iz centra za zdravljenje odvisnosti v Ljubljani. Znani so tudi primeri, da zaradi večjega psihoaktivnega učinka in višje cene konoplji dodajajo različne snovi, tudi sintetični THC.

Visoka koncentracija THC tveganje predvsem za mladostnike

Dvig vsebnosti vsebnosti psihoaktivnega THC v konoplji na črnem trgu pomeni veliko tveganje predvsem za mlade uživalce marihuane, torej najstnike. Dvig koncentracije THC je bil dosežen z genetskim inženiringom in načinom gojenja konoplje, ki ne raste več v zemlji, pač pa v posebnih kemičnih substratih.

Več THC in hkrati manj CBD

S tem načinom so pridelovalci dosegli, da ima konoplja večjo vsebnost THC, na ta račun pa so zanemarili canabidiol CBD, ki deluje na način, da uravnoteži raven THC. "Ko je razmerje THC in CBD približno 1:1, se izražanje psihoaktivnega THC precej umiri. Z novim načinom pridelovanja pa je hkrati prišlo do procesa povečevanja koncentracije THC, ki ga je lahko v hašiševem olju tudi 80 odstotkov, v konoplji pa ga je okoli 20 odstotkov, in zmanjševanje CBD, ki lahko pade pod en odstotek. To pomeni bistveno močnejšo drogo, ki ima poleg tega poleg vsega še dosti manj tega, v narekovajih, varovalnega učinka," razlaga Kastelic.

Shizofrenija že po enem jointu

Zdravniki v klinični praksi srečujejo vse več mladostnikov, ki po uporabi marihuane prihajajo po pomoč v psihotičnem stanju. Pri otroku z gensko predispozicijo, se lahko shizofrenija razvije že z enim ali dvema pokajenima džointoma, redna raba marihuane pa lahko tudi pri mladostnikih, ki te predispozicije nimajo, izzove psihotične epizode. "Prognoza bolezni je slabša, težave z zdravjem so hujše, opuščanje terapije je pogostejše, več je psihotičnih epizod, izrazitost simptomov je hujša in močnejši je ta amotivacijski sindrom, pomanjkanje volje, energije," pravi Kastelic.

Najstniki, ki se še pred 18 letom starosti navadijo na redno uporabo kanabisa, lahko s tem povzročajo trajno škodo svoji inteligenci, spominu in koncentraciji, kažejo izsledki dolgotrajne in obsežne raziskave britanskih raziskovalcev s Terri Moffit iz inštituta za psihologijo na kraljevskem kolidžu, na čelu. Ugotovili so, da redna uporaba in odvisnost od kanabisa pred 18 letom povzroča t. i. nevrotoksični efekt, obsežnejša uporaba kanabisa po 18 letu pa naj ne bi imela tako resnih posledic.

Kajenje v puberteti, več možnosti za shizofrenijo

Uporaba marihuane pri mladostnikih, ki so ranljivi za razvoj psihoze in imajo ustrezen genski zapis, lahko sproži psihozo, ki je v resnici začetek bolezni shizofrenije."Že v raziskavah, narejenih v prejšnjem tisočletju, so ugotavljali povezavo med genetsko obremenitvijo s psihozo in sprožitvijo predvsem shizofrenije. Že tedaj so ugotovili, da se pri ljudeh, ki travo začnejo kaditi travo v adolescenci, ta psihoza lahko razvije prej," razlaga Kastelic. Ključni so tako trije dejavniki: genska predispozicija, vpliv okolja oziroma kajenje marihuane ter biološke spremembe, ki se dogajajo v najstniških možganih.

Raba marihuane med mladostniki visoka

Podatki kažejo, da je slovenska mladina nad evropskim povprečjem glede rabe marihuane (16 odstotkov) in da na to droge največkrat ne gledajo kot na problematično. Da je redna uporaba kanabisa zelo tvegana, je v raziskavi Espad iz leta 2015 menilo 55,4 % slovenskih dijakov, in sicer občutno več deklet (63,7 %) kot fantov (46,3 %). Mladostniki, ki redno uporabljajo marihuano, imajo slabši učni uspeh in motivacijo, marihuana po daljši uporabi negativno vpliva tudi na kognitivne sposobnosti in spomin."Velikokrat se ugotavlja, da si mladostniki, ki imajo psihične težave, težave v komunikaciji, se ne znajo sprostiti in imajo občutek, da ga nihče ne razume, te težave lajšajo s kajenjem marihuane," pravi Kastelic in dodaja, da so mnogi mladostniki, ki so k njim prišli zaradi težav z marihuano, uživali tudi kokain, ekstazi ali kakšno neznano, novo snov.

Ni nujno dolgotrajno uživanje

Psihoza se kaže v popolni izgubi stika z realnostjo, paranoji, občutku prizadetega, da ga nekdo preganja, zasleduje. Je odmaknjen od realnosti in ne govori razumljivo. Bolnik ima lahko ima tudi prisluhe in privide. "Ni rečeno, da do tega pride le po dolgotrajnem uživanju, odvisno je od posameznika, genetske predispozicije, okolja in družine, svojcev pa tudi dogodkov, travm. Pri nas zdravimo ogromno ljudi s katerimi se grdo ravna, so zanemarjeni, zanje nihče ne skrbi. Po drugi strani živijo v okoljih, okoljih, kjer je tolerantnost do jemanja marihuane večja. Mladi sami sebe pogosto ne dojemajo kot uživalce drog, čeprav gre za močnejše droge, tudi sintetične droge, ki pa jih mladi pogosto ne zaznajo kot droge ampak kot poživila, ki jim dajejo občutek, da so podobni drugim, da imajo prijatelje in da so ljudje prijazni z njimi. To so tiste pozitivne lastnosti marihuane zaradi katere se tako množično uporabja."

Na psihiatričnih oddelkih veliko otrok

Številke, ki bi to točno izmerila, koliko mladostnikov se zaradi marihuane zdravi na psihiatričnih oddelkih, v Sloveniji nimamo, saj gre za službe, ki so med sabo slabo povezane, pove Kastelic. "Čakalne vrste so dolge, mladi se zdravljenju zelo upirajo. Gre za zelo resne težave. Na psihiatričnih oddelkih, tudi oddelek za zdravljenje odvisnosti od drog je otrok veliko."