Malo kakovostnih, cene nekaterih pa zelo visoke

Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave je analiziral rastlinske polepete, ki so na trgu. Avtorji analize ljudem svetujejo, naj si polpete raje pripravijo doma ali pa posežejo po bolj kakovostnih rastlinskih živilih.

Na inštitutu so v okviru javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev, ki jo sofinancira ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, pregledali 19 različnih rastlinskih polpetov, ki so jih kupili v različnih ljubljanskih trgovinah. Ocenjevali so vegetarijanske in veganske polpete, pri ocenjevanju so največjo težo namenili prehranskemu profilu izdelka, najmanjšo pa številu aditivov in arom.

Primerjalno ocenjevanje je pokazalo, da sta dva rastlinska polpeta dobila oceno dobro, 16 jih je dobilo oceno povprečno, eden pa je dobil oceno pomanjkljivo, so ta teden sporočili iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Vsebnost beljakovin v večini primerov premajhna

Med glavnimi ugotovitvami analize je ta, da je vsebnost beljakovin večine rastlinskih polpetov premajhna, sploh če jih porabniki uporabljajo kot zamenjavo za meso. Meso na 100 gramov vsebuje okrog 20 gramov beljakovin, obravnavani polpeti pa so vsebovali od 2,7 do 15 gramov beljakovin na 100 gramov. Ker je pretiran vnos beljakovin bolj pogost kot njihovo pomanjkanje, je prehranjevanje z rastlinskimi polpeti povsem ustrezno, več pozornosti pa velja nameniti izbiri, še poudarjajo v omenjenem inštitutu.

Pri rastlinskih virih beljakovin je poleg količine po navedbah izvajalcev analize pomembna tudi njihova aminokislinska sestava, ta pa je glede na izsledke analize nepopolna, zato je treba za hranilno uravnotežen obrok kombinirati več različnih rastlinskih virov beljakovin. Izjema je soja, ki je primerna za uživanje kot edini vir beljakovin.

jazkuham.si

Beljakovinsko bogati izdelki imajo več soli

Izvajalci analize so opazili tudi, da beljakovinsko bolj bogati izdelki vsebujejo več soli. Rastlinski polpeti sicer v vsakem primeru pomembno prispevajo k vnosu prehranske vlaknine, kar je njihova bistvena prednost, še poudarjajo izvajalci. Prehranske vlaknine sicer najpogosteje zaužijemo z zelenjavo, sadjem, polnozrnatimi izdelki iz žit ter s stročnicami.

Nekateri vegetarijanski in veganski polpeti imajo po ugotovitvah primerjalne analize zelo visoko ceno. Cene rastlinskih polpetov so bile v razponu od 5,65 evra do 25 evrov na kilogram.

Na Mednarodnem inštitutu za potrošniške raziskave tistim, ki želijo zmanjšati vnos mesa, svetujejo, da za zadosten vnos beljakovin raje poskrbijo z uživanjem bolj kakovostnih rastlinskih živil, kot je na primer tofu, lahko pa si tudi sami pripravijo domače polpete iz stročnic v kombinaciji z žiti.

Industrijsko izdelani rastlinski polpeti naj bodo medtem na jedilniku le občasno, saj običajno vsebujejo malo beljakovin in veliko soli. Za vnos prehranskih vlaknin bolj svetujejo uporabo polnovrednih živil, npr. polnozrnatih testenin in kruha ali ajdove kaše, ter zelenjave.

dezurni@styria-media.si