Že vsi smo slišali modre besede naših babic in dedkov, ko so nam zabičali, da ne smemo pogrevati krompirja ali špinače, saj se lahko zastrupimo. Prav zaradi njih smo se nato vedno izogibali pogrevanju te hrane, saj je bil naš strah večji kot sama lakota naslednji dan. Da bi končno pomirili naše živce, smo se pogovarjali z mag. inž. prehrane Edvino Hafner iz Inštituta za nutricionistiko.
"Pri pogrevanju hrane ne bi izpostavljala nobenega živila, ki ga ne bi smeli pogrevati," nas je takoj pomirila. "Bolj pomembno je, kako hrano pred tem pripravimo, ter kako smo z živilom predhodno ravnali." Sama izpostavi, da dokler se s hrano ustrezno rokuje in poje v doglednem roku, ni nič narobe, če jo pogrejemo.
"Kadar toplotno obdelane hrane ne porabimo takoj in jo želimo shraniti, jo moramo ustrezno ohladiti in pospraviti," nam je zaupala. Med ohlajanjem toplotno obdelanega živila, lahko pride do razmnoževanja mikroorganizmov in tvorbe njihovih toksinov, zato je pomembno, da jed kar se da hitro ohladimo.
Pri tem se držimo pravila, da jed na pultu ne počiva več kot 2 uri. "To pa ne pomeni, da lahko vročo jed takoj postavimo v hladilnik, saj bo to zvišalo temperaturo hladilnika ter povzročilo nastanek kondenza, kar ustvarja ugodno okolje za rast mikroorganizmov," nam je povedala Edvina Hafner. Toplotno obdelano jed zato ohladimo na sobno temperaturo in jo nato shranimo v hladilniku v neprodušno zaprti posodi. Pri tem vzdržujemo povprečno temperaturo hladilnika, ki naj bo štiri stopinje Celzija.
Dodatna pozornost pri rižu
Sami načini pogrevanja prav tako niso tako pomembni kot smo sprva mislili. Lahko se poslužujemo vseh načinov, bodisi mikrovalovke, pečice ali pogrevanja na štedilniku. "Pomembno je, da jed čim hitreje pogrejemo na visoko temperaturo, saj lahko s počasnim pogrevanjem pri nižjih temperaturah prispevamo k rasti mikroorganizmov," nam je povedala. Ostanke pripravljenih obrokov, ki so shranjeni v hladilniku, porabimo v roku dveh do treh dni. "Kadar bi jed želeli shraniti dlje časa, pa jo zamrznemo."
Izpostavila je, da je treba biti dodatno pozoren pri rižu, saj je ta bolj občutljivo živilo. "Izjema je riž, ki ga je smiselno porabiti v roku enega dneva, saj lahko vsebuje spore bakterije Bacillus cereus, ki se lahko razvijejo in proizvajajo toksine zaradi katerih lahko zbolimo. Dlje časa kot hranimo kuhani riž, večja verjetnost je, da zaradi razvoja bakterij in njihovih toksinov uživanje ne bo več varno."
Kaj pa špinača?
Pri pogrevanju živil je pogosto izpostavljena tudi špinača, ki naj je ne bi pogrevali. Našo sogovornico smo povprašali tudi po tem.
Špinača je živilo, ki vsebuje veliko dušičnih snovi in je močno izpostavljeno oksidaciji, kjer se med drugim tudi nitriti pretvarjajo v zdravju škodljive nitrate. Te lahko zmanjšamo na način, da špinači po obiranju toplotno obdelamo (zamrznemo ali skuhamo).
Pogosto se jo pred zamrzovanjem blanšira, kar zmanjša aktivnost encimov in posledično oksidacijo. "Kar se tiče pogrevanja, je tudi tukaj najbolj pomembno predhodno ravnanje z živilom. O negativnem učinku na zdravje bi lahko govorili predvsem takrat, ko bi se neustrezno pogreta špinača pojavljala na našem krožniku pogosto in dlje časa, kar pa je manj verjetno," nam je še zagotovila.
Krompir je dober dokler je topel potem je samo še za kokoši.
Krompir je itak Preveč Škodljiv tudi sveže kuhan oziroma pečen, in je zato dovoljen jesti Samo v Izrednih - Kriznih razmerah , !!! ! !!!