"Če bi jedli kebab enkrat tedensko vse leto, bi vnesli v telo toliko fosfatov, kot jih vsebuje 1,5 litra priljubljene pijače Coca Cola. Kdor želi jesti kebab, naj ga je," pravi slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Kot je znano, so evropski poslanci včeraj prižgali zeleno luč za uporabo fosfatov v kebabu.
Poslanec Bogovič ponuja še eno primerjavo: vrednosti fosfatov v kranjski klobasi in kebabu so primerljive.
Bogovič se pri tem sklicuje na magistrsko delo Nadje Čretnik: Fizikalno - kemijska in senzorična karakterizacija krajnskih klobas iz leta 2014. Čretnikova je v nalogi dokazovala, da kljub prepovedi dodajanja fosfatov v kranjsko klobaso, nekateri proizvajalci potvarjajo kranjske klobase s tem, da med izdelavo dodajajo manjše količine fosfatnega preparata z namenom boljše vezave večjih količin dodane vode, manjših izgub med toplotno obdelavo in večjega ekonomskega učinka. Na podlagi študije treh kranjskih klobas različnih proizvajalcev so ugotovili, da te vsebujejo od 0,15 do 0.17 g fosfatov na 100 gramov mesnine.
"Glede na to, da večina zaužije dovolj fosforja, je vsak dodatni vir nepotreben," na naše vprašanje, koliko kebabov ali pač kranjskih klobas mesečno bi nam škodovalo, odgovarja Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
Fosfor je eden izmed pogostejših elementov v človeškem telesu, okoli 85 odstotkov se ga nahaja v kosteh in zobeh. Je nujno potreben mineral, pomemben je za mineralizacijo kosti in zob, sodeluje pri metabolizmu in shranjevanju energije, obenem pa je pomemben tudi pri vzdrževanju kislinsko baznega ravnotežja v telesu. Njegovo pomanjkanje v prehrani človeka izjemno redko, saj se nahaja v mnogih živilih. Naravno ga je največ v živilih, ki so bogata z beljakovinami, kot so mleko in mlečni izdelki, meso, ribe, pa tudi mnoga rastlinska živila, npr. žita.
Kdo in kako je ogrožen?
"Potencialno bi lahko bili ogroženi ljudje, ki v primerjavi z zmernimi količinami zaužijejo bistveno več procesiranih živil z dodanimi fosfati. Do takšne situacije bi lahko prišlo npr. pri posameznikih, ki so zelo pogosti uporabniki nekaterih fosfate vsebujočih brezalkoholnih pijač ter predelanih mesnih izdelkov," razlaga Pravst z Inštituta za nutricionistiko in dodaja, da so v literaturi omenjeni možni tveganji pri visokih vnosih fosfatov predvsem slabša absorpcija kalcija ter hiperfosfatemija, zvišana koncentracija fosfatov v krvi, ki lahko vodi v različne zdravstvene zaplete, predvsem povezane z delovanjem ledvic.
Fosfati tudi v kolah, sirih, kavi in piškotih
Po podatkih Inštituta je fosforjeva kislina dodana v približno dva odstotka različnih brezalkoholnih pijač, predvsem v kole. Ker gre zelo uveljavljene blagovne znamke, te pijače sicer predstavljajo mnogo večji tržni delež. Fosfati se precej pogosto uporabljajo tudi v nekaterih drugih skupinah živil, npr. kot emulgatorji in stabilizatorji. Približno sedem odstotkov kavnih pripravkov npr. vsebuje kalijeve fosfate, sedem odstotkov sirov (predvsem topljeni siri) vsebuje natrijeve fosfate, štirje odstotki piškotov vsebujejo difosfate, od predelanih mesnih izdelkov pa jih deset odstotkov vsebuje difosfate, sedem odstotkov pa trifosfate. Tako dodan fosfor je v izjemno biorazpoložljivi obliki, zato se skoraj v celoti absorbira.
Prehranski vnos fosforja narašča na račun dodajanja fosfatov kot aditivov v živila. V ZDA je bilo ocenjeno, da aditivi v živilih doprinesejo že med 20 do 30 odstotkov povprečnega dnevnega vnosa fosforja, medtem ko so te vrednosti pri nas še precej nižje. Primeri odobrenih aditivov v živilih, ki vsebujejo fosfor, so fosforjeva kislina (E338) in njeni fosfati, predvsem natrijevi (E339), kalijevi (E340), kalcijevi (E341), magnezijevi (E343), difosfati (E450), trifosfati (E451) in polifosfati (E452).
Referenčni varni odmerki zastareli
Vlogo presojevalca varnosti aditivov v EU ima Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), ki po dogovorjenih protokolih pripravi oceno tveganja in z upoštevanjem neodvisnih znanstvenih raziskav v povezavi s hrano in aditivi za živila, poda znanstveno mnenje o varnosti uporabe določenega aditiva, na osnovi katerega se z ustrezno zakonodajo predpiše najvišje dovoljene vsebnosti posameznega aditiva v živilih. "Fosforjeva kislina in fosfati, kot aditivi za živila, so v Evropi predmet presoje varnosti s povišano prioriteto, saj so trenutni referenčni varni odmerki, določeni pri Svetovni zdravstveni organizaciji, že starejšega datuma, nova presoja varnosti pa bo pri EFSA končana do konca leta 2018," razlaga Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Kranjsko klobaso lahko komu potisneš v rit,,, kebaba pa seveda ne moreš,, < ali pa tudi > kaj je sedaj tu bolj škodljivo ,,,bi rekel pederčina
Tu očitno nekateri ne razumejo, da je kranjska klobasa narejena iz svinjine in svinjina je ravno najbolj nezdravo meso, saj ima največ nasičenih maščobnih kislin. Malo je potrebno pogledati v kakih pogojih danes živijo svinje po tem živalskih farmah, na… ...prikaži več enem in istem mestu, še sonca ne vidi. Ne vem v čem bi bil kebab bolj škodljiv od kranjske klobase, saj je narejen iz govejega, piščančjega, pa tudi ovčjega in kozjega mesa. Kranjska klobasa pa je narejena v glavnem iz svinjine.
Kranjska klobasa po okusu že zdavnaj ni več takšna kot bi morala biti. Nasplošno so sicer vse klobase kupljene pri nas v Sloveniji za en popopran neokusen drek desetorazredne kategorije. Sploh niso primerljive z okusom tam doli na jugu. Pečenice… ...prikaži več so še solidne, Kamnik krvavice so super, ostalo pa ne bi dala niti psu.