Za covid bolnike na intenzivi zmanjkuje zdravil

"Vsi mi upamo in si želimo, da so predstavljene številke resnične, pravilne in da smo dosegli vrh drugega vala okuženih s SARS-CoV-2, verjetno pa bo treba počakati nekaj dni, da bo naše prepričanje trdnejše," pravi glede zadnjih številk obolevnosti covidom Matjaž Jereb z infekcijske klinike UKC Ljubljana. "Ne glede na danes objavljene številke, pa bo število na novo prejetih bolnikov v bolnišnicah in na oddelkih intenzivne nege, v naslednjih tednih še naraščalo," poudarja Jereb.

"Glede tega zdravila rešitve ni, saj je v Evropi samo en proizvajalec"

Zato Jereb pričakuje težave z dobavo potrebnih zdravil, saj gre za zdravila, ki jih trenutno uporabljajo vse evropske države. "Tu je v ospredju glukokortikoid, gre za protivnetno zdravilo in se nakazuje pomanjkanje tega zdravila. V tem trenutku je tega zdravila še dovolj, kaj bo v prihodnje, sploh, če bi število covid bolnikov neobvladljivo rastlo pa ne vem in težko predlagam ustrezno rešitev," pravi Jereb. "Problem je tudi z dušikovim oksidom, to je plin, ki se uporablja za zdravljenje kritično bolnih posameznikov, glede tega pa tud rešitve ni, v evropskem prostoru samo en proizvajalec."

Primanjkovati je začelo tudi medicinske opreme

Primanjkovati bi lahko začelo tudi nekatere zdravstvene opreme, kot so črpalke za dovajanje znotrajžilnih zdravil, vendar je Jereb glede tega optimističen. "Gre za določeno specifično opremo in mislim, da bomo ta problem rešili z dobavitelji, smo v stalnih dogovorih z osebami, ki to opremo dobavljajo, določen del opreme bomo dobili z oddelkov, kjer so se zaprle elektivne dejavnosti, tako, da sem optimist."

Trenutno je na intenzivnih negah 160 bolnikov

Danes zjutraj so na UKC Ljubljana imeli hospitaliziranih 255 bolnikov, od tega 49 na intenzivnem zdravljenju. Najmlajši na intenzivni negi je star 43 let. V celotni državi je danes hospitaliziranih več kot 160 kritično bolnih bolnikov. V drugem valu je bilo na intenzivnih oddelkih doslej zdravljenih 383 bolnikov, v celotnem prvem valu 72. 

V drugem valu več smrti pri starostnikih s pridruženimi boleznimi

Za posledicami covida je včeraj umrlo 30 ljudi. "Struktura umrlih v bolnišnicah in na oddelkih je podobna kot v prvem valu, Povprečna starost oseb, ki so zaradi okužbe s koronavirusom potrebovali bolnišnično oskrbo, je 65 let, povprečna starost umrlih pa 75 let. Stanje v drugem valu je podobno, smrtnost pa je pomembno višja pri starostnikih nad 75 let, praviloma imajo sočasne pridružene kronične bolezni", pravi Jereb. 

Jereb pričakuje, da bo število obolelih v bolnišnicah naraščalo še dva tedna, težave se zato lahko pojavijo tudi s posteljami. "Stanje glede postelj v bolnišnicah in na oddelkih intenzivne nege je že danes na neki način alarmantno, odpiramo nove postelje tako navadne in intenzivne nege, vendar v nedogled ne bo šlo." 
Kirurg in koordinator za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta je včeraj pojasnil, da bolnišnice sproti dvigu sukcesivno dvigujejo posteljne kapacitete, navadne in intenzivne. Po pogovorih z vodstvi bolnišnic prostorskih težav za namestitev ni, saj se je bolnišnična dejavnost v Sloveniji ustavila, je povedal koordinator. 

Poleg zdravstvenega osebja primanjkuje fizioterapevtov in logistikov

Težave so tudi z zdravstvenim osebjem, ki je utrujeno, izčrpano in na robu zmogljivosti, veliko je bolnih, od začetka septembra je bilo v UKC Ljubljana okuženih 525 zdravstvenih delavcev. "Problem je, ker delo s kritično bolnimi zahteva dodatna znanja, tu nam primanjkuje tako zdravnikov kot negovalnega osebja, fizioterapevtov in osebja, ki skrbi za logistiko," poudarja Jereb.