Toliko cepljenih je na intenzivni negi

"Res samo nekaj odstotkov okuženih potrebuje bolnišnično obravnavo, ampak pri 39 tisoč aktivno okuženih že samo nekaj odstotkov lahko pomeni neobvladljive razmere. Še bolj zaskrbljujoče je, da 25 odstotkov v bolnišnico sprejetih zaradi kritičnega poteka potrebuje obravnavo na intenzivni negi. Nisem prepričan, da bo naš zdravstveni sistem to zmogel," je dejal Jereb.

"Projekcija ni rožnata, obeta se več kot 1200 bolnikov, prek 250 do 300 pacientov na intenzivni negi, kjer bo ozko grlo. Ni problem v opremi, aparatih, ampak v pomanjkanju usposobljenega kadra, rezerve ni. Prerazporejanje kadra na covid oddelke v nedogled ne gre. Imamo številne druge bolnike, ki jih je treba reševati in za kar potrebujemo opremo in medicinski kader," je opozoril. 

Trudili se bomo, toda ... 

"Že danes je standard oskrbe nižji, kot je bil pred covidom, imamo manj osebja za obravnavo bolnikov, kot smo ga imeli pred epidemijo. To se še ne pozna na delovanju oddelka, opravimo vse posege, ki so potrebni, če bo bolnikov 210 ali 250 ali 300, vam pa težko rečem. Zanesljivo bomo prisiljeni, da bomo improvizirali, nekateri posegi ne bodo opravljeni, se bomo pa trudili, da bomo opravili vse, kar bo bolnik potreboval. Je pa jasno, da dveh stvari istočasno ne moremo delati, kot ne moremo istočasno voziti dveh avtomobilov. Težko napovem, kako se bodo stvari odvijale," je dejal.

Najmlajši bolnik na intenzivni negi je star 32 let

Danes je v ljubljanskem kliničnem centru hospitaliziranih 239 bolnikov, 71 na intenzivni terapiji je življenjsko ogroženih. Povprečna starost na oddelkih je 70 let, na intenzivni terapiji pa 61 let. Najmlajši bolnik na oddelku je star 24 let, na intenzivni negi pa 32 let.

Hospitaliziranih je tudi pet porodnic in trije otroci, ki imajo covid, dva sta stara enajst mesecev, eden dve leti. Nobeden od otrok ni zaradi covida priključen na kisik, en otrok je sprejet zaradi suma na vnetno dogajanje po akutni okužbi.

Ogromna večina bolnikov je necepljenih

Na oddelkih prevladujejo necepljeni, na navadnih oddelkih jih je 60, na intenzivnih pa kar 80 odstotkov. Na vprašanja, v kakšnih primerih cepljeni potrebujejo hospitalizacijo, je Jereb odgovoril: "Gre za ljudi, ki so sprejeti zaradi drugega razloga, zaplete se njihova osnovna bolezen. Tudi smrt pogosto ni posledica covida, ampak osnovne bolezni. Imamo pa posameznike, ki so sprejeti zaradi covida in so polno cepljeni. Večinoma so se cepili pred več kot šestimi meseci, zato velja opozoriti na poživitveni odmerek. Prevladujejo starejši in osebe s sočasnimi kroničnimi boleznimi, tretjina cepljenih na intenzivni negi je imunokompromitiranih (to pomeni, da imajo zaradi bolezni ali zdravil oslabljen imunski sistem, op. a.)."

Zavedati se moramo, da imajo tudi v sosednjih državah težave, če se nam uspe dogovoriti za premestitev dvajsetih bolnikov to ne bo rešitev našega problema.

Cela država je talec necepljenih

"Upam, da večina ve, da so razmere kritične, če bi imeli višjo precepljenost, se ne bi soočali s takimi številkami. Celotna država je talec posameznikov, ki niso opravili cepljenja, se niso držali ukrepov in priporočil in marsikdo se še vedno ne drži. Kako naprej? Na vseh nas je, da se obnašamo samozaščitno, če smo cepljeni ali ne. V zaprtih prostorih maske, razdalja, higiena rok. Tudi za cepljenje še ni prepozno," je dejal Jereb in dodal, da je prepričan, da če se bomo držali ukrepov in če se bo cepilo čim več ljudi, da bomo epidemijo hitreje obvladali.

dezurni@styria-media.si