Jerala: Že februarja ali marca bomo vsi 100-odstotno precepljeni ali prekuženi

"Omikron je presenetil vse po vrsti. Tudi strokovnjaki niso pričakovali, da se bo virus tako hitro tako spremenil," je na spletnem pogovornem dogodku, ki so ga pripravile Splošne knjižnice Dolenjske, Bele krajine in Posavja, dejal dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Kot je dejal, sta tudi različici beta in delta, ki je bolj kužna in povzroča hujši potek bolezni od osnovne vuhanske različice, že kazali zobe. Z omikronom se zgodba ponavlja, a države tokrat reagirajo hitreje. Glede na to, da virus hitro kroži med populacijo, prihajajo tudi podatki o prvih hospitalizacijah, v Veliki Britaniji so zabeležili tudi nekaj smrti.

Če se bo res izognil cepljenim in prebolevnikom, ima virus na voljo skoraj celo populacijo

A Jerala pravi, da je o tem, kakšen potek bolezni povzroča virus, še prezgodaj sklepati. "So neke indikacije, da bi lahko bil blažji. Upam, da se bo izkazalo, da je manj nevaren," je dejal, a obenem dodal, da se z novo različico najprej okuži mlajša populacija, šele kasneje virus preide na starejšo, zato bo čez čas bolj jasno, za kaj gre. Če se virus hitro širi, lahko kompenzira manjšo nevarnost z eksponentno rastjo, je pojasnil. Težava je tudi to, da se ta različica lažje izogne zaščiti prebolevnikov in cepljenih - kar pomeni, da je virusu za okužbo na voljo skoraj celotna populacija.

Po poživitvenem odmerku je zaščita 75-odstotna, dobra zaščita tudi kmalu po cepljenju

Po njegovih besedah je še najboljša zaščita proti omikronu poživitveni odmerek cepiva. Kot je pojasnil, je tudi daljši razmak med odmerki pomemben faktor, saj lahko v tem času pride do "zorenja" imunskega sistema in se izoblikujejo bolj kakovostna protitelesa, v bezgavkah se tako zberejo celice, ki so najbolj učinkovite proti virusu.

Po tretjem odmerku je zaščita pred simptomatsko okužbo z omikronom 75-odstotna, je povedal Jerala. Po drugi strani pa je tudi takoj po tem, po približno dveh tednih, nivo protiteles izjemno visok, padati začne po nekaj mesecih. Zato priporoča, da se cepijo vsi tisti, ki se doslej še niso. Tudi samo ena doza lahko predstavlja en teden prednosti pred virusom, v tem času bo telo že vzpostavilo nek imunski odziv. "To lahko predstavlja razliko med tem, ali pridemo na intenzivno terapijo ali ne," je poudaril.

Ocenjuje, da bomo januarja spet zaznali visok porast novih okužb, zato lahko po njegovem pričakujemo, da bomo že februarja ali marca vsi 100-odstotno precepljeni ali prekuženi. "To je pomemben moment, do katerega bi prišlo tudi z delto, a bo z omikronom hitreje," je poudaril.

Starejši se bodo proti covidu-19 najbrž morali cepiti vsako leto

Kaj pa nas čaka po tem? Jerala meni, da bo covid-19 tudi po tem še naprej krožil po populaciji, a počasneje. Mlajšim, zdravim ljudem se po njegovem mnenju ne bo treba več cepiti, za starejše, ki so bolj ogroženi, pa bo najbrž priporočljivo, da se bodo proti covidu-19 cepili enkrat letno, kot proti gripi. 

V pomoč bodo tudi zdravila. Molnupiravir, ki je že v Sloveniji, nudi približno 30-odstotno zaščito pred hospitalizacijo, a je denimo neprimeren za nosečnice in ima nekaj stranskih učinkov. Drugo zdravilo, Paxlovid, ki deluje kot zaviralec proteaze, pa bo najbrž precej bolj učinkovito, okrog 80-odstotno. Po Jeralovih besedah naj bi dobro delovalo tudi na omikron in bo dostopno v začetku naslednjega leta. "A takrat nas bo omikron verjetno že srečal," je dodal. 

Potek bolezni je odvisen od količine virusa

Nihče ne more vedeti, kako bo pri njem potekala bolezen, saj še vedno obstaja precej dejavnikov, ki jih znanstveniki še ne razumejo, je dejal Jerala. Določeno vlogo imajo genske predispozicije, imunske pomanjkljivosti, sladkorna bolezen, prekomerna telesna teža, starost ... Večina, 99 odstotkov umrlih, je starejša od 50 let, a se tudi nekateri na videz zdravi ljudje na virus odzovejo nepričakovano slabo in so posledice hude, je opozoril. 

Pri drugih pa bolezen poteka povsem asimptomatsko - virus se vseeno razširi, a je imunski sistem dovolj močan, da virus ustavi, preden začne ta sploh povzročati simptome. 

Poleg tega je potek bolezni odvisen od količine virusa, je pojasnil Jerala - če v telo dobite manjšo dozo virusa, se bo ta širil počasneje in bo telo imelo čas, da začne tvoriti protitelesa. A če je nekdo prvič bolezen prebolel asimptomatsko, ni nujno, da bo drugič enako, je opozoril. 

dezurni@styria-media.si