Zdravje > Aktualno
1553 ogledov

Depresija: Razprši se na tisoče simptomov

Depresija NIJZ NIJZ
Depresija je ozdravljiva, pomembno jo je kar najhitreje prepoznati, ustrezno zdraviti in preprečevati poslabšanja ter ponovitve.

Diagnoza: Depresija

"O klinični depresiji govorimo takrat, ko je človek 14 dni zapored bolezensko potrt bolj kot je to za njega običajno oziroma bolj kot bi temu narekovale okoliščine. Izražena je anhedonija, ki pomeni nezmožnost razveseliti se," depresijo opiše specialistka psihiatrije Mojca Zvezdana Dernovšek in dodaja, da se ob tem pojavi še cela vrsta simptomov, ki sicer niso tako značilni, so pa pogosti.

Ženska | Avtor: Profimedias Profimedias

Razprši se na tisoče simptomov

Gre za simptome kot so tesnoba, pomanjkanje energije in volje, črnogledost, spremembe teka in spanja, zmanjšana zmožnost koncentracije, neodločnost, nemir, občutek nevrednosti, krivda, brezup, misli na samopoškodovanje in celo samomor:

 

"Eden od mojih pacientov se je izrazil, da je depresijo zato tako težko prepoznati, ker se razprši v tisoče simptomov,"  motnjo, ki nastane zaradi najrazličnejših razlogov in je posledica prepleta dednosti, zgodnjih izkušenj in okolja pojasnjuje predavateljica na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Ob tem opiše še izkušnjo pacienta, ki tako kot mnogi, znakov depresije ni prepoznal.

"Človek je prišel na pregled in je rekel, da je z njim nekaj zelo narobe. Opazil je namreč, da ne čuti več ljubezni do svojih otrok - to je vse, kar je znal povedati. V bistvu je opisoval arhedonijo, kot enega od glavnih simptomov depresije."  

Sicer je depresija ozdravljiva, pomembno jo je kar najhitreje prepoznati, ustrezno zdraviti in preprečevati poslabšanja ter ponovitve.

14 odstotkov Slovencev in Slovenk

Glede na podatke družinskih zdravnikov naj bi se pri nas z depresijo spopadalo 14 odstotkov odraslih, pri čemer je pri ženskah dvakrat pogostejša kot pri moških. Najpogosteje se pojavlja v starostni skupini od 50 do 64 let.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje NIJZ se je v Sloveniji v obdobju 2008-2015 število prvih obiskov pri zdravniku z zabeleženo diagnozo depresije sicer znižalo, vendar se je v istem obdobju število obiskov z diagnozo reakcije na hud stres precej zvišalo.

Samomorilnost in depresija

"Število izdanih receptov za antidepresive, se je v tem obdobju povečalo za 28 odstotkov,"  je pojasnila Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine in javnega zdravja na NIJZ, ki je ob tem opozorila, da je nezdravljena depresija eden od dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje, ki je v Sloveniji velik javno zdravstveni problem: "Stopnja samomora je v Sloveniji visoka, najvišja je med osebami, starejšimi od 65 let. V obdobju med letoma 2000 in 2008 se je stopnja samomora znižala za kar 32 odstotkov, med letoma 2008 in 2015 pa ostaja bolj ali manj nespremenjena," je dodala.

Psihoterapija in zdravila

Depresijo zdravimo s psihoterapijo (z različnimi pristopi), z zdravili (antidepresivi) ali s kombinacijo zdravil in psihoterapije: "V psihoterapiji se osredotočamo predvsem na spreminjanje tistih osebnostnih in življenjskih prepričanj, ki narekujejo posameznikov način življenja in vplivajo na kakovost medosebnih odnosov. V obravnavi depresije so primerni psihoterapevtski pristopi, ki vključujejo opredelitev terapevtskih ciljev in na razumljiv način osvetlijo psihološko ozadje depresivne motnje. Depresija je pogosto povezana z nekaterimi prekomerno izraženimi osebnostnimi lastnostmi, kot so pretirana zahtevnost do sebe, storilnostna naravnanost, ustrežljivost v medosebnih odnosih, pretirana samokritika in drugo. Vse to so pomembne teme, ki jih naslavljamo v psihoterapevtskem procesu," je o vlogi psihoterapije povedala Aleksandra Meško, specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka iz Centra za psihološko svetovanje Persona.

 

šport hoja | Avtor: Shutterstock Shutterstock

Hoja namesto zdravil

Pri zdravljenju depresije imajo pomembno mesto dejavnosti, ki so za posameznika spodbudne in prijetne. Seveda je potrebno vztrajati, čeprav nam trenutno morda ni do tega. Koristne dejavnosti so na primer hoja, kolesarjenje, tek in plavanje: "Zlasti za hojo je znano, da 12.000 korakov dnevno lahko pri blagi ali zmerni depresiji nadomesti jemanje zdravil," dodaja psihiatrinja Mojca Z. Dernovšek.

Sicer so na NIJZ v letih 2014 in 2015 pripravili program delavnic v podporo osebam, ki se soočajo z depresijo, anksioznostjo in stresom, ter njihovim svojcem.

Po pomoč na delavnico v zdravstveni dom

V praksi zdravstveno vzgojnih centrov vseh zdravstvenih domov so tako na voljo tako imenovane psihoedukativne delavnice, ki jih vodijo diplomirane medicinske sestre in psihologi. Udeležencem pomagajo pri razumevanju njihove bolezni in težav, jim nudijo priložnost izmenjave izkušenj ter učenja preprostih tehnik za lažje soočanje z življenjskimi zahtevami in stanji. 

"V delavnico lahko pridejo osebe z depresijo ali z depresivnimi znaki, napoti jih osebni zdravnik z napotnico, enako velja za koncesionarje in psihiatre, ki lahko svoje paciente napotijo v zdravstveni dom. Lahko jih napotijo tudi referenčne medicinske sestre referenčnih ambulant, kjer je na voljo vprašalnik, s katerim že pri preventivnih pregledih iščejo osebe z možno depresijo," je način, kako poiskati pomoč, pojasnila Nuša Konec Juričič in dodala, da se lahko delavnic udeležijo tudi sorodniki, ki jim je bolezen bližnjega ravno tako spremenila življenje. 

vanda.levstik@zurnal24.si

Komentarjev 1
  • Avatar Leon
    Leon 14:37 04.april 2017.

    Depresija je v Sloveniji tabu tema in postane strokovni problem ko nekoga umorijo ,takrat se obrnejo vse okrogle mize na TV kanalih . CSD in ostali državni birokrati so proizvod družbenega stanja v Sloveniji.