Zmanjšanje zemljinih naravnih virov skupaj s podnebnimi spremembami lahko negativno vpliva na vsa izboljšanja, ki so bila dosežena na področju zdravja. "Pri zagotavljanju gospodarskih in razvojnih ciljev smo danes zastavili zdravje prihodnjih generacij," opozarja poročilo, objavljeno v medicinski reviji The Lancet.
Podnebne spremembe, zakisanje oceanov, zmanjšanje vodnih virov, onesnažena zemlja, prekomerni ribolov, zmanjšanje biotske raznovrstnosti, ki so posledica prizadevanj človeštva po razvoju in blaginji, so resen izziv za globalne dosežke na področju zdravja v zadnjih desetletjih. To velja še posebej v revnih državah, izpostavlja poročilo na 60 straneh, pod katero se je podpisalo 15 vodilnih akademikov.
Zaskrbljujoče manjše število čebel
Raziskovalec na univerzi v Harvardu in eden od avtorjev poročila Samuel Myers po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izpostavlja, da je tokrat prvič, da je globalna zdravstvena skupnost konkretno opozorila na nevarnost podcenjevanja bistvenih ekoloških sistemov, ki podpirajo človeško zdravje.
Poročilo spremlja tudi raziskava o zmanjšanju števila čebel in drugih opraševalcev po svetu. Dramatično zmanjšanje čebel je že doslej vplivalo na kvaliteto in kvantiteto številnih hranilnih žitaric, ki so odvisne od prenosa cvetnega prahu.
Opraševalci predstavljajo ključno vlogo pri 35 odstotkih proizvodnje hrane po svetu in so neposredno odgovorni za 40 odstotkov svetovnih zalog mikrohranil, kot sta vitamin A in folna kislina, oba bistvenega pomena za otroke in nosečnice.
Znanstveniki še vedno niso enotnega mnenja o tem, zakaj poginjajo opraševalci, se pa strinjajo, da so vsi morebitni vzroki kot so onesnaženje, insekticidi in zmanjševanje kmetijskih površin povezani z dejavnostjo človeka.
Zmanjšanje stopnje cinka
Poročilo spremlja tudi raziskava, ki prvič proučuje vpliv zmanjšanja stopnje cinka v osnovnih žitaricah, kot so pšenica, riž, ječmen in soja, kar je posledica visoke stopnje ogljikovega dioksida v atmosferi, glavnega krivca za globalno segrevanje.
Pomanjkanje cinka, ki lahko povzroči prezgodnje porode ter manjšo rast in težo pri otrocih, grozi skorajda petini svetovne populacije. Do leta 2050 bi se jim ob predvideni emisiji CO2 pridružilo še dodatnih 150 milijonov, opozarja raziskava.
"Naša civilizacija se zdi močna in odporna, a zgodovina nas uči, da so naše družbe krhke in ranljive," je ob tem poudaril urednik revije The Lancet in soavtor poročila Richard Horton.
Poročilo, ki uvaja koncept planetarnega zdravja, poziva k takojšnemu ukrepanju, začenši s spremembami pri dojemanju povezav med našim okoljem, družbenim in gospodarskim napredkom in zdravjem človeštva.
Omenjeno poročilo nosi naslov Varovanje človeškega zdravja v dobi antropocen. Antropocen je za številne znanstvenike doba, ki se je začela z množično industrializacijo, v kateri je dejavnost človeka preoblikovala biokemično podobo Zemlje.
