"Leto podnebnih katastrof in resno opozorilo vrhunskih svetovnih znanstvenikov bi morala prinesti veliko več. Namesto tega so vlade vnovič razočarale ljudi z ignoriranjem znanosti in položaja ranljivih. V času, ko celotnim nacijam grozi izumrtje, prepoznavanje nujnosti smelejših ukrepov in sprejetje pravil za podnebno ukrepanje niti približno ne zadostujeta," je bila po dvotedenski podnebni konferenci dramatična izvršna direktorica Greenpeacea Jennifer Morgan.
Pogajalci iz skoraj 200 držav so v soboto pozno zvečer po dobrih dveh tednih podnebne konference v poljskih Katovicah dosegli dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma. Slovenija ni v celoti zadovoljna z dogovorom. Okoljske organizacije so razočarane, saj menijo, da države niso dovolj smele.
Pogovori bi morali prinesti veliko več
Slovenija doseženi dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma vidi kot dober, a z nekaj razočaranji, je dejal slovenski podnebni pogajalec Marko Maver. Tudi minister za okolje in prostor Jure Leben je v prvem odzivu prek Twitterja sporočil, da je razočaran, da pogovori niso prinesli več. "Kar nekaj neusklajenih točk bo potrebno dogovoriti na naslednjem podnebnem vrhu," je dodal. Leben bo sicer za pojasnila v zvezi z dogovorom na voljo v ponedeljek v DZ.
[KATOWICE] Na @COP24Katowice je bil pozno zvečer vendarle dosežen dogovor o nadaljnem izvajanju Pariškega sporazuma. Kar nekaj neusklajenih točk bo sicer potrebno dogovoriti na prihajajočem #COP25. Razočaran sem, da pogovori niso prinesli več. 🌍🌐🌍https://t.co/cR92HruzuQ
— Jure Leben (@JureLeben) December 16, 2018
"Knjiga pravil je načeloma dobra. Nekatere ključne točke so bile dogovorjene, predvsem glede poročanja in transparentnosti zmanjševanja emisij. Odločanje o glavni točki glede finančnega mehanizma pa je bilo preneseno na naslednjo konferenco, ki bo predvidoma konec prihodnjega leta v Čilu," je za STA dejal pogajalec z ministrstva za okolje in prostor Maver.
Je pa izpostavil, da je bilo veliko razočaranja predvsem glede nepriznavanja poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) s strani ZDA, Rusije, Kuvajta in Savdske Arabije. Poročilo je opozorilo na kritične razmere in pomen omejitve dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo.
"Končni dokument ne priznava ugotovitev poročila IPCC. To je eno največjih razočaranj, saj je to ključno za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma," je dejal Maver in dodal, da je razočaranje tudi zato, ker je bilo potrebno toliko dogovarjanja pri nekaterih osnovnih točkah.
To, kako ambiciozne ukrepe so države pripravljene sprejeti, da se dvig globalne temperature obdrži pod 1,5 stopinje Celzija, bo po Mavrovem mnenju odvisno od posamezne države. Načrti Slovenije, ki poročilo IPCC priznava, so na tem področju ambiciozni.
V prihodnjem letu bo pripravila dolgoročno podnebno strategijo, ki jo mora do konca leta 2019 predati EU, ta pa mora potem skupno poročilo v letu 2020 predati ZN, je pojasnil Maver. ZN bodo nato pregledali in ocenili, ali cilji, ki so si jih zadale države, omogoča doseganje omejitve na 1,5 stopinje Celzija.
Kakšni konkretno bodo cilji Slovenije glede zmanjševanja emisij, še ni znano. Bo pa slovenska podnebna strategija usklajena tudi z energetsko-podnebnim načrtom do leta 2030, ki ga pripravlja ministrstvo za infrastrukturo in ki bo sprejet v prihodnjem letu, je še dodal Maver. Izpostavil je tudi, da ima Slovenija v okviru podnebnega sklada, v katerem se nabirajo sredstva iz prodaje emisijskih kuponov, za leto 2019 na voljo 148 milijonov evrov sredstev, kar je več kot letos.
Napredki so, a majhni
Okoljevarstvene organizacije po svetu so se na dogovor v Katovicah odzvale z razočaranjem. Menijo, da države niso dovolj smele, saj so se izognile zavezi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov pred letom 2020, ko bo pariški sporazum operativen. Sodelujoče države se niso mogle sporazumeti niti o tem, da bi pozdravile ugotovitve nedavnega poročila IPCC.
Po oceni društva za sonaraven razvoj Focus podnebni vrh ni prinesel jasne zaveze držav, da bodo pred letom 2020 okrepile svoje podnebne cilje. Je bil pa uspešen pri sprejemanju razmeroma učinkovite, čeprav nepopolne knjige pravil o izvajanju pariškega sporazuma, so ocenili v društvu.
V Focusu še izpostavljajo, da je bil v Katovicah v omejenem obsegu dosežen tudi napredek pri zagotavljanju finančne podpore za države v razvoju, ki se spopadajo z uničujočimi posledicami podnebnih sprememb. Po navedbah društva so bila dobrodošla tudi prizadevanja EU pri gradnji zavezništva z drugimi državami in iskanju rešitev za najbolj pereča vprašanja. Slovenija je v okviru podnebnega vrha napovedala okrepitev lastnih podnebnih naporov. "Zdaj je čas, da vlada besede prelije v dejanja," pričakujejo v Focusu.
Ratificiralo ga je 184 držav
Pariški sporazum, sprejet pred tremi leti, države zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in jih spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje. Doslej ga je ratificiralo 184 držav. Podnebna konferenca v Katovicah naj bi predstavljala enega pomembnejših mejnikov na poti do začetka izvajanja tega sporazuma.
Poročilo IPCC je pokazalo, da bi bilo mogoče le z radikalnimi ukrepi doseči tudi cilj 1,5 stopinje. Posledice dviga temperature za dve stopinji bodo namreč bistveno hujše, tako kar se tiče izumiranja živalskih vrst in ekstremnih vremenskih pojavov, kot tudi vpliva na zdravje ljudi in na dvig morske gladine. Podpisnice dogovora so tako poudarile potrebo po večji ambicioznosti vseh držav za zmanjšanje toplogrednih plinov, vsebino dogovora iz Katovic povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Posledice podnebnih sprememb so posebej dramatične za revne države na globalnem jugu in otoške države, ki bi jih lahko potopilo naraščajoče morje, ki pa nimajo potrebnih sredstev za boj proti temu. Pariški sporazum jim zato od leta 2020 do 2025 zagotavlja 100 milijard dolarjev letno, dogovor iz Katovic pa spodbuja bogatejše države, naj tovrstno pomoč v naslednjih letih okrepijo.
Dogovor določa tudi, naj bogatejše države opredelijo vire, iz katerih bodo črpale sredstva za ta namen. Po sklepu konference v Katovicah bodo države donatorke v prihodnosti morale opredeliti, kakšno obliko pomoči želijo dati.
Kot prvo, bo treba nehat nebo špricat z aluminijem, da se neha zastrupljat Zemljo vsevprek. Kot drugo, naj nazaj posadijo drevesa, ki regulirajo vlago, toploto in še marsikaj. Kot tretje, naj nehajo palamudit od CO2ju, ker je slednji posledica toplega… ...prikaži več podnebja in ne vzrok. Četrto pa naj nehajo na vsak način ohlajat Zemljo, kot jo načrtujejo s špricanjem kalcijevega karbonata v ozračje. In še peto stvar, naj si ogledajo zgodovino, ko je Zemlja bila 3x bolj topla, kot danes, ki se ohlaja.