"Zdaj imamo dokaze, da že dvig za eno stopinjo Celzija prinaša velike vplive," je povedal vodilni avtor študije Brett Scheffers z univerze na Floridi. "To vključuje tako spremembe posameznih genov ter bistvene spremembe v psiholoških in fizičnih lastnostih živalskih vrst, kot je njihova velikost in selitve določenih vrst na popolnoma nova območja," je še povedal.
Te spremembe bodo vplivale tudi na ljudi, saj bodo povzročale izbruhe bolezni, nekonsistentno uspevanje pridelkov in tudi zmanjšanje reprodukcije rib, kar bo ogrozilo varnost hrane, so sporočili znanstveniki, ki so preučili rezultate različnih študij o 94 ekoloških procesih.
Gozdovi in oceani nas ne bodo več varovali
Opozorili so tudi, da bolj kot se bodo ekosistemi spreminjali, manjša bo verjetnost, da nas bodo varovali pred klimatskimi spremembami. Tako na primer gozdovi, ki ne bodo zdravi, ne bodo več sposobni vsrkavati velikih količin ogljika. Prav tako pa čedalje bolj topli oceani ne bodo več omejevali segrevanja ozračja. S tem bodo vse hujši tudi cikloni in poplave, povezani s klimatskimi spremembami.
Zdravi ekosistemi pa so ključni tudi za hrano in čisto vodo, kar pomeni, da bo ob več spremembah naravnega okolja ogroženih čedalje več človeških življenj.
"Ti rezultati predstavljajo zelo jasno sporočilo svetovnim voditeljem v trenutku, ko poteka podnebna konferenca (COP-22) v Marakešu v Maroku," je povedal direktor Mednarodne unije za ohranitev narave (IUCN) Inger Andersen. "Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in varovanje ekosistemov, od katerih smo odvisnih, je eno od perečih vprašanj za naše preživetje," je dodal.
Predsednica skupine za podnebne spremembe pri IUCN Wendy Foden pa je poudarila, da so te raziskave ključne za mednarodne dogovore o globalnem segrevanju. Po njenih besedah namreč ukrepi pariškega podnebnega dogovora povprečni dvig temperature omejujejo na tri stopinje Celzija, "resne vplive pa opažamo že pri dvigu za eno stopinjo".
