V Sloveniji smo pri preprečevanju nastajanja nevarnih odpadkov sicer na dobri poti, saj smo v primerjavi s preteklimi leti zmanjšali njihovo nastajanje za kar 18 odstotkov. "Kljub temu pa je količina nevarnih odpadkov, ki nastane v slovenskih gospodinjstvih, prevelika, saj vsako leto proizvedemo 4800 ton nevarnih odpadkov," opozarjajo v Zbornici komunalnega gospodarstva.
Zbornica namreč skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor organizira aktivnosti ob Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov (ETZO), ki povezuje mrežo javnih institucij in posameznikov, ki družno delujejo na področju zmanjševanja odpadkov. Letos bo ETZO potekal v tednu od 17. in 25. novembra, svoja prizadevanja za odgovornejše ravnanje z odpadki pa naslavljajo z novo temo.
V središču so nevarni odpadki, torej tisti v katerih je koncentracija nevarnih snovi takšna, da so škodljive za okolje, če jih nepravilno uporabljamo pa tudi za naše zdravje. Velik poudarek je letos zato namenjen tudi različnim načinom in možnostim preprečevanja nastajanja takšnih odpadkov.
Nevarne snovi vsebujejo številni izdelki, ki še vedno prepogosto pristanejo med odpadki, na primer čistila, barve in topila, kisline in baze, odpadna motorna olja, pesticidi, fluorescentne žarnice, fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro, akumulatorji, litij-ionske baterije, zdravila, kozmetična sredstva, raznovrstni gospodinjski produkti, ki nosijo oznako nevarnih snovi, ter odpadna električna in elektronska oprema.
Zavržemo in zamenjamo
Trendi potrošnje nam še vedno narekujejo, da izdelke, kot so kozmetika, barve in čistila, potem ko odslužijo svojemu namenu, preprosto zavržemo in kupimo nove, gospodinjske aparate, telefone in drugo elektronsko opremo pa zamenjamo, še preden bi jo poskusili popraviti ali pomislili o uporabi alternativ.
"Nastanek novih odpadkov lahko preprečimo, tako, da zmanjšamo njihovo uporabo, in ko je le mogoče, poiščemo okolju prijaznejše alternative. Namesto kupovanja, lahko čistila, iz okolju nenevarnih snovi, izdelamo tudi sami, elektronsko opremo si sposodimo, nedelujočo pa, preden jo zavržemo, poskusimo najprej popraviti ter na ta način aktivno sodelujemo pri preprečevanju nastajanja nevarnih odpadkov," svetujejo na Zbornici.
Prijavite akcijo
Med Evropskim tednom zmanjševanja odpadkov se jim lahko pridružite pri organizaciji akcije na temopreprečevanja nevarnih odpadkov.
Kdo se lahko pridruži ETZO?
· uprava/javni organi,
· združenja/nevladne organizacije,
· podjetja/industrija,
· izobraževalne ustanove (šole, fakultete, univerze itd.),
· posamezniki in
· ostali (bolnišnice, domovi za starejše, kulturne ustanove itd.).
Sodelujete lahko tako, da med Evropskim tednom zmanjševanja odpadkov organizirate aktivnost, ki bo čim širšo javnost ozaveščala o tem, kako lahko na preprost način zmanjšamonevarnih odpadkov in tako aktivno pripomoremo k zmanjšanju števila odpadkov. Prijavite se lahko TUKAJ.
Isto "napihnjena" zgodba, ki je žal kruta realnost, je s plastičnimi svečami. Ker država ni sprejela ustreznega interventnega zakona, imamo kar imamo. Prodaja teče naprej. DDV-ja iz 22% na 20% ni znižala, v isti sapi pa trdi, kaka "nesnaga" smo… ...prikaži večo slovenci, ko pokurimo toliko sveč! Ste si kdaj preračunali koliko država zasluži po eni strani z DDV iz tega naslova, če bi bil DDV obračunan po 20% in koliko po 22%? Razlika 2% ni zanemarljiva., če gre za nekaj milijonske serije "sveč".
Meso? Lepo, živo rdeče, zapakirano v plastiko. Vzdrži. Kar nekaj časa prek roka uporabe. Mleko. Ista zgodba. Skratka, vsa živila predvidena za predviden rok uporabe, so neprodušno zapakirana v plastično embalažo. Isto se pričakuje od baterij. Ampak, nepravilna uporaba, recikaža… ...prikaži veča in odlaganje za gospodinjstva, so kruta realnost.
Vse se začne in konča pri želodcu. Tudi za ljubezen pravijo, da gre skozi želodec. Pa začnimo pri "osnovni dobrini"- VODI! 1,5 litra vode iz plastike je po prepričanju vsaj 80% ljudi boljše, kot vode iz pipe. Ampak: Zakaj hudiča,… ...prikaži več, jo nekdo zelo zavrže popite na pol ali še manj? Zato ker je, mogoče, brez okusa?