V nedeljo obeležujemo Svetovni dan hrane, ki bo letos v znamenju podnebnih sprememb in prilagajanja kmetijstva in pridelave hrane le-tem, so spomili na Ištitutu za nutricionistiko Nutrisu.
Pojasnjujejo, da so podnebne spremembe in pridelava hrane tesno povezani: “Pogosto se zgodi, da so v svetu zaradi podnebnih sprememb najbolj prizadeti prav najrevnejši sloji prebivalstva, mnogi izmed teh so tudi kmetje in ribiči.”
Na enaki površini več hrane
Svetovna populacija skokovito narašča in naj bi do leta 2050 dosegla že 9,6 milijard. Posledično narašča tudi potreba po večji pridelavi hrane, zato se mora kmetijstvo po njihovih besedah prilagoditi podnebnim spremembam in postati bolj produktivno in trajnostno naravnano. Po oceni Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) bi moralo biti do leta 2050 za kar 60 odstotkov produktivnejše.
“Trajnostna pridelava hrane pomeni, da privzamemo prakse, ki omogočajo, da na enaki površini pridelamo več, z manj sredstvi in premišljeno rabo naravnih virov,” pojasnjujejo v Nutrisu. Pomemben del tega je po njihovih besedah tudi zmanjšanje izgub pridelkov še pred izdelavo končnega produkta - bolj učinkovito žetvijo pridelkov, shranjevanjem, pakiranjem, transportom, infrasturukturo in drugimi mehanizmi.
Že sedaj nas je preveč.