Škrlatinka, zaradi katere so otroci v 19. stoletju tudi umirali, je v porastu v Angliji in Vzhodni Aziji, je pokazala študija, ki so jo sredi novembra objavili v zdravstveni reviji Lancet Infectious Diseases journal. Raziskovalci ne vedo, zakaj.
"S sedanjimi stopnjami (v Angliji) je ponekod stopnja obolevnosti takšna, kot smo jo videli v začetku 19. stoletja, zadnja stopnja rasti je višja kot kadarkoli prej v tem stoletju," je za medije povedala avtorica študije Theresa Lamagni z inštituta za javno zdravje v Angliji. Podatki za leto 2017 kažejo rahel upad.
Zaskrbljeni smo, gre za dramatičen porast. Vedno smo imeli primere škrlatinke, le da je bila stopnja obolelih v preteklosti precej nižja kot v zadnjih letih.
Theresa Lamagni, strokovnjakinja za javno zdravje
V preteklosti je bila škrlatinka pogost razlog smrti otrok, stopnja obolevnosti pa od takrat močno upadla s cikli rasti vsake štiri do šest let. Od leta 2009 je število obolelih zopet zraslo v državah vzhodne Azije, vključno z Vietnamom, Južno Korejo, Hongkongom in osrednjo Kitajsko, o visokem porastu pa poročajo tudi iz Velike Britanije. V enem letu se je število obolelih v Angliji in Walesu celo potrojilo, od 4.700 primerov leta 2013 do 15.637 leta 2014. Leta 2016 so zabeležili 19.206 primerov, kaj je največ od leta 1967.
Vzporedno z naraščanjem števila obolelih, je raslo tudi število hospitalizacij, od 703 primerov leta 2013 do 1.300 primerov leta 2016.
V Sloveniji do 4000 primerov letno
V Sloveniji se število letno prijavljenih primerov škrlatinke od leta 1993 naprej giblje od najmanj 1785 leta 2005, do največ 4192 leta 2008. "Največ primerov je bilo v starostnih skupinah od prvega do četrtega in od petega do devetega leta," razlaga Tatjana Frelih z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Poudarja, da se pojavnost škrlatinke iz leta v leto spreminja. "Letom, ko je primerov veliko, običajno sledi krajše obdobje upada števila zbolelih, nato ponoven porast," pojasnuje Frelihova. "Ciklično pojavljanje je značilnost številnih nalezljivih bolezni."
Zadnji val povečanega števila obolelih za škrlatinko je bil po podatkih NIJZ leta 2008 in 2009, a ni bistveno odstopal od ostalih let.
Škrlatinka sicer danes ne velja za življenjsko ogrožujočo bolezen. "V 19. stoletju je bila škrlatinka huda, strah vzbujajoča otroška bolezen, ki se je množično pojavljala," razlaga Frelihova. "Prispevala je k veliki obolevnosti in umrljivosti otrok."
V zadnjem stoletju se je pojavnost in resnost obolenj zmanjšala iz še ne popolnoma pojasnjenih razlogov. "K zmanjšanju so gotovo prispevali boljši higienski in bivalni pogoji, uporaba učinkovitih antibiotikov ter manjša virulentnost povzročitelja," razlaga Frelihova. "Za večino ljudi je danes škrlatinka blaga bolezen. Bolezenski znaki, vključno z izpuščajem, ponavadi minejo približno čez teden dni."
Podatkov o zapletih po škrlatinki na NIJZ ne zbirajo, vendar so dandanes izredno redki. "Do njih pride zaradi širjenja bakterij, običajno se pojavijo v zgodnjem obdobju bolezni kot gnojno vnetje," razlaga Frelihova. "Poleg zapletov v obliki gnojnih vnetij, se po besedah Frelihove lahko pojavijo tudi avtoimuni (negnojni) zapleti. Večino zapletov lahko preprečimo z zdravljenjem z antibiotiki."
Kaj je škrlatinka?
Škrlatinka je otroška nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Streptococcus pyogenes iz skupine A (GAS). "Prenaša se s kužnimi kapljicami iz ust bolnika s kašljanjem, kihanjem ali z neposrednim stikom z okuženo osebo," navajajo pri NIJZ. "Manjšo vlogo pri širjenju okužbe ima posreden prenos preko okuženih predmetov (pribor, kozarci, zobna ščetka)."
Zdravi se z antibiotikom, za večino ljudi je blaga bolezen, bolezenski znaki vključno z izpuščaji ponavadi minejo približno čez deset dni. Pri osebi, ki je bolezen prebolela, je malo verjetno, da jo bo prebolel še enkrat.
Cepiva proti škrlatinki ni. Za preprečevanje škrlatinke je pomembna predvsem osebna in splošna higiena.
